Hannde. sabu Nehdi saɗtude. sabu dawrugol Jaŋde leydi waasde jogaade yiyannde laaɓtunde. walla sikkinde yimɓe ina taƴii moɗmoɗtondiral aduna ngam jannginirde walla nehirde sukaaɓe moritaninaaɓe e Ɗemnal Arab e Farayse yantude e waasde ko ɓuri heewde e nehooɓe walla jannginooɓe humpito ko fayti e ganndal nehdi e laabi jannginirɗi. yantude kadi e Nehdi wontude njeeygu eɗen mbiya banndiraaɓe kala baawɗo selde duɗe laamu fof yoo sel. baawde neldude ɓiyi mum caggal leydi yoo nehoy ɗum toon oon mo waawaa alaa feloore yoo naw ɓiyi mum duɗe laamu: hannde ngannden wonde laamuuji nattii jogaade jaŋde sukaaɓe kañum en tan. Sabu Moɗmɗtondiral Aduna e Dawrugol Wellitaare(les politiques liberales ou neoliberales) huunde fof ko ko yeeyetee; hay Nehdi. so a waawaa soodde. walla aza jogi a waawaa a saliima soodde. a waawaa nehdi viye Nehdi moƴƴiri.
Hannde humpaani en enen ɓaleeɓe Moritani. ko ɗemngal Arab rokkaa hoyre. ko kañum woni ɗemngal Moritaninaaɓe fof poti huutoraade. poti liggoraade so en tuugniima e doosde laamu Moritani cosaaɗe e hitaande 1991; humpaani en ngonka leydi ndi e ɗiin duuɓi. Sukaaɓe men puɗɗortoo jaŋde ko janŋinireede ɗemngal Arab baawngal wonde ɗemngal ɗimmal wonande sukaaɓe ɓaleeɓe; sabu maɓɓe waasde muuynude ngal e sabu maɓɓe waasde haalde ngal e nder galleeji; ɗum noon so ɓe puɗɗodiima e sukaaɓe safalɓe jannginireede ɗemngal Arab; ko sukaaɓe safalɓe ɓe ɓurata heɓindaade ɗemngal ko janngetee ko.
Ndeen nde sukaaɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe safalɓe fof puɗɗortonoo jannginireede ɗemngal Farayse caggal ɗuum ɗemngal Arab fawee heen; ndeen sukaaɓe safalɓe ɓuraani heɓindaade Arab e sukaaɓe ɓaleeɓe. En njiyi nde Sciaas e Math e Physik njannginirtee e Arab e Farayse nde; sukaaɓe safalɓe yahruɓe Arab pirtantee ɗiin macciyeeruuji ko e safaroore; haa jooni hay so tawii sukaaɓe fof ina njannginiree Arab ko e safaroore ɓe pirtantee. Sukaaɓe safalɓe e sukaaɓe ɓaleeɓe poti e ɗemngal Farayse ngal; hay gooto e maɓɓe muynaani ngal; kadi ngal haaletaake e nder galleeji maɓɓe so wonaa e ooɗo yonta so a naatii won e galleeji safalɓe tawataa ko galle fof ina haala Farayse waɗi noon ko heewi e sukaaɓe safalɓe so njannginoyaaka caggal leydi tan; nawetee ko duɗal Farance njanngata ko prograam Farayse;
Ƴeeɗee oo fuunti; ardiiɓe men walla eɓɓooɓe dawrugol jangde ina nduña yoo arab jannginire kono hay gooto e maɓɓe jannginirtaa ɓiy mum Arab; yoga e sukaaɓe maɓɓe ndewi ko programmuuji leydɗeele goɗɗe ko nanndi e Farayse walla Amrik. Ɗuum ko duñnde ɓiɓɓe miskineeɓe yoo njaanginire Arab kadi ndewa e prograam Moritani. Kono kala nde ɗeen caɗeele mbiya ina kaalee; ɓe ndeppoo e Islaam ɓe mbiya wonde tawde leydi Moritani ko leydi Juulɓe 100%, ɗum noon ɗemngal Arab ala e sago Moritaninaaɓe njannga ɗum; kono ɗuum ko fijde e dow hakkillaaji ɓalleeɓe haa teengti noon e wiyooɓe ko jannguɓe; finɓe feɗɗitiiɓe ɓe; mbele neɗɗo waawaa wonde juulɗo tawa waawaa Arab? mbele en njiyaani leyɗeele hono Iran; Indoneesi ekn.;;
Enen ɓaleeɓe en calaaki jannginirde ɓiɓɓe men Arab sabu eɗen ngoogɗini leydi hono Moritani; ina foti dañde ɗemngal jannginirgal sukaaɓe fof tawa ko e dow nanondiral; tawa kadi potal ina waɗi; neɗɗo fof ina yiytoo hoyre mum e leydi he;
banndiraɓe en podiino ko wonde ko fayi arde maa en njokkan banndiraaɓe ɓe yeewtere nde; Jooni njaaɓanen rokkude wasiyaaji hol ko mbaawɗen waɗde haa mballiten jangde sukaaɓe men:
1) Ngoogɗinen wonde ko jangde tan yaltinta neɗɗo; leñol; leydi; duunde e aduna e majjere sabu ko kañum jibinta baasal; ndeke noon so en njiɗi ɓamtude leñol men maa ngoogɗinen ɗuum; sella e menq
2) Googɗinde ko jangde tan waawi nawrude en yeeso; firti ko njaɓen yarlitaare e aawde ngalu men fof e famɗude e jannginde sukaaɓe men; yoo jaran en yeeyde jawdi men walla waasde waɗde ngaluuji men e otooji jooɗɗi; walla e dewle keewɗe ekn;;;;/ ko goonga neɗɗo fof ina jogii ndimaagu waɗde jawdi mum to muuya mum yahri; kono kadi haɗataa en haalde sabu en yiɗde leñol ngol; e leydi ndi; e Afrik o e Aduna o; kala comiiɗo walla baɗɗo jawdi mum e jangde sukaaɓe mum nimsataa janngo: Ƴetten leydi Senegaal; ɗonnoon gila heɓi hoore mum rewi ko e dawrugol jangde gootol; kadi jaɓi waɗde ngalu mum e janngde hay so alaa ngaluuji nder leydi; ko leydi ndariindi; waɗi noon ko jangde.
3) Njaɓen kadi seertude e waɗde nguren tokoson; ndenten mbaɗen gure mawɗe haa mbaaɗen dañde gede ɗe nguurndam hannde naamndi; ƳELLITAARE BOOSOYA ɓami wasiyaade yimɓe ɓe e leƴƴi ƴi gila 2002 yoo mbaylu Koɗki mumen; Fedde nde waɗi heen jeewte: Laamu Moritani hannde ina jogii ɗaam kuccam; ɗuum noon so en njiɗii dañde duɗe tawa ko timmuɗe; en mbaawaa wiyde gooto e men fof ina jattinoo e gurel mum tan; yoo wiye tan ɗum ko gurel kaari; ɗuum nafoore mum ina famɗi:
4) Njokkondiren e laamu walla yimɓe ardiiɓe en bannge laamu haa sukaaɓe men jannginooɓe tawa ko heɓtinaaɓe ngartiree e gure men he njanngina ɓesnguuji men ɗi; kŋdi tawa jinnaaɓe sukaaɓe ɓe ina mballita ɗumen haa janngde sukaaɓe nde yahra yeeso
5) Sukaaɓe men so kootii gure yoo mbaɗat `des cours de vacances` ina heewi nafoore
6) Ƴeeɗen yimɓe men jogiiɓe ngalu wallondirde e jogiiɓe humpito ko fayti e jangde waɗde duɗal ngal wonaa laamu hedde Kahayɗi walla Nuwaasoot tawa ko duɗal ²Model² tawa ina njarlitoo ƴeewde jannginooɓe waawɓe ina njoɓa ɗumen haa sukaaɓe men yahooɓe e duɗe goɗɗe ɗe payta toon
7) Ƴeewde kala hitaande yuɓɓinde ñalawma jangde e wooto e gure men haa maawen hirjondirde ko fayti e jangde ekn......
Ɗum ko huunde e wasiyaaji njogino ɗen ko fayti e ndee Yeewtere; maa en njokku so Geno hokki
On njaaraama on ñaagaama kadi nde ngaddoton ballal mum
Aucun commentaire:
Enregistrer un commentaire