vendredi 12 juin 2015

Geno Gooto, Diineeji Tati

E nder daartol ko nde Annebi "Muusa" feeñi e nder leñol          yahuuda en, jangzeeli makko e pinal e aadaaji yahuuda en toongaa e deftere wiyeteendi  Tawreeta. O noddatnoo yimve ko e  rewde Alla gooto, tagzo yimve, dixxe, leydi, asamaan, e leydi e kala ko wuuri e les leydi e dow e les kammu. Ko ndeen fuzzii jamirooje Geno vurze anndireede: Jamirooje sappo:
Ina gasa tawa zeezo jamirooje sappo ummii ko e Harameeji     jeezizi 7  daarteteezi e pinal diiine fulve ;  ina hasii tawa ko ziin harameeji 7 ngonti mbayla seeza haa ngonti ko wiyetee        ``Les 10 commandements``   gonzi ndalla diineeji ganndiraazi ko telliizi  zi: Ziin harameeji  ngoni
                                                                                                      1- Hoto dañ Allaaji gozzi e yeeso am

2-  Hoto waz sanamunuuji cehiraazi juqngo, nanduzi e huundeeji gonzi e dow asamaan, e dow leydi e kañum en gonzi e   dixxe les leydi. Hoto sujju e yeeso majji, hoto wazan zi hay     dokke goote, ngati miin Geno, Alla ma, ko mi Geno kiroowo,  mbozo lorla añve am, kañum en e vivve mumen, taaniraave   mumen e njaatiraave mumen, kono mi barkinat yimve am e     rewoove jamirooje am haa e yontaaji ujunere iwzi e mumen,  Yeru: (talki, lohi, pivi, ñawndole, aaye...)

3- Hoto innu innde joomiraazo, Geno ma e mehre, ngati            joomiraazo waasataa leeptude kala ginnoowo zum e mehre, Yeru (hoto huutoro so Geno javi e dow fenaande)

4- Siftor ñalawma fooftere o, hormomo. A liggoto balze            jeegom(6) liggey ma fof. Kono ñalawma jeezaviijo o pooftoza, ko o ñalawma fooftere joomiraazo ma. A wazataa hay liggey  gooto, wonaa aan, wonaa viye gorko, wonaa viye debbo,         wonaa maccuzo ma, wonaa korzo ma, wonaa kozo gonzo e  nder galle ma.

5- Teddin yumma ma e baaba ma mbele balze ma ina njuuta e nder leydi joomiraazo, Geno  ma, tottu maa ndih.

6- Hoto war hoore

7- Hoto jin

8- Hoto wujju

9- Hoto seedto ko wonaa goonga e dow kozdiizo ma

10- Hoto hatojin e galle kozdiizo ma, walla joom suudu mum, walla maccuzo mum, walla korzo mum, walla holsere mum, walla mbabba mum, walla kala ko jeyi.

So en xeewii ndee jangde e zee jamirooje, ko kanje ngoni        hannde ngooroondi diineeji biyeteezi ko telliizi zii fof hono    `Judaisme, Christianisme et Islam` .

Ina jeyaa ko addata luure hakkunde lexxi walla renndooji zi  njiida pine diine; gooto fof waasde  javze humpitaade ko woni e nder pinal diine oya; haa vuri zuum nih; waawnude yimve mum hoto xeew humpitaade ko woni e pine diine oya.
Nganndirten tan Diine koko wazta dawrugol fof ko e hare       hakkunde Siit e Sunnit en gila nde nelaazo Muhammadu hooti e joom mum haa hannde xiixam ina rufa.
So en xeewii e nder daartol  e nder diine  iIiayankoove; hareeji keewzi mbaziino hakkunde `Les catholics et les protestants`.  Hol nde hare hakkunde Siia e Sunna nde dartotoo haa               Yeewtere hakkunde diineeji laato?


Aucun commentaire:

Enregistrer un commentaire