mercredi 17 juin 2015

DURMAM DAƳƳEL SALƊNDU GELOOKI. SO A DOGII ƁENNITA. SO A YAHRI SEESE A YOTTOTAAKO


Yimɓe heewɓe ina kawri wonde Renndo maa waɗa Annduɓe Alɗuɓe e Laamɓe nde yahra yeeso ɓamtoo ƴellitoo hulee hormee ɗaminee ñemmbee yeeɓee. Ɗuum ina hollira wonde ko geɗe tati ɓamtata renndo hono GANNDAL NGALU e LAAMU. Kala kadi leñol ngol fooɗantaako ɗeen geɗe walla alaa gootal e majje so reenaaki majjat. Njiɗ ɗen ko jubbude seeɗa ena cikkirɗen Fulɓe hannki ngonirnoo leñol mawngol jogingol Ganndal Ngalu e Laamu. Ina saɗi ko ɗeeɗo geɗe tati tawetee e neɗɗo gooto; hay sinno ɗiɗi e majje ina mbaawi taweede e neɗɗo gooto; LAAMU e NGALU ina keewi yahdude.
Waɗata renndo yahrude yeeso ko ɓee ɗaɓɓita ganndal; ɓeya kuccana ngalu; ɓeya pooɗanoo laamu. Ina saɗi noon ko ɓe mbawata liggotirde haa ɓe mbaɗana renndo njuɓɓudi laaɓtundi ndi ina waawi rewde e mum haa ƴellito. Jiilotooɗo GANNDAL no yiyrata nih ina seerti e no ɗaɓɓitoowo ngalu yiyrata nih; ina gasa noon tawa ɗaɓɓitooɗo LAAMU e jiylotooɗo NGALU ina mbaawi renndude laawol. Ko njiɗɗen joofaade ɗo ko yoo ANNDUƁE e ALƊUƁE e LAAMƁE leñol ƴeew ɓadondirde haa ɓamta leñol. Sabu so leñol maa renndo ɓamtiima maa ƴoog e Annduɓe he; maa sood e Alɗuɓe he; maa bat Laamɓe ɓe cuusnaɗumen njeewtaɗumen.

A ardinooma hanki salo heeded caggal hannde. Jamaanu wayliima waylu ngonkama. Heɗto daari maa anndu a wonaa sinndere so a wonaani ɓanndu won tergal ɓurngal mawnude e mayru. So a jaɓii biyoowo mbiymi fof ko PULLO so a saliima kadi yoo taw jikkuuji PULAAGU ina tawee e ma: CUUSAL MUÑAL GACCE HAKKILLE MOƳƳERE AADIYANKAAGAL KAARAYSIRAAGAL. PULAAGU wonaa sifaa ɓanndu wonaa koɗki kono ko laawol nguurndam ko yiyannde aduna ko jikku. Jikku PULLO ko geɗe limtuɗen dow ɗe. Ɗeen geɗe fof so en so en ndentiniiɗe rokka ko wiyetee NDIMAAGU.
Neɗɗo ina foti tiimtaade e hanki mum haa annda no yahri e hannde mum eno mahiri jaŋngo mum. En potaani jaɓde hanki men ina bonnitee tawa fayndaare nde ko yoo en njejjit to umminoɗen no haa ngñen hanki ganndal ngalu laamu men. Ko goonga hankie n mooftirtaa no geɗe men binndol kono hannde eɗen njetta GENO eɗen njaara kadi mawɓe men darinooɓe haa pennti Alkule Ɗemngal men. Eɗen njaakori wonde hankadi PULAAR maa ɓamto ƴellitoo kadi wontaa maajju wontaa maay. Hannde PULAAR naatii e nder gannde kesi naatii e geese.
Hannde ina woodi gollotooɓe e feññinaade e gollotooɓe e niɓɓere jamma e ñalawma ngam ɓamtaare ɗemngal ngal. Won haɓeteeɓe jamma e ñalawma won yarlitiiɓe won hatanteeɓe ɓe ngalaa haaju so wonaa ƴellitde PULAAGU. So en njiyii hannde no PULAAGU wayi saraade e nder winndere he eno Fulɓe carorii e nder yoga e leyɗeele Afrik eɗen keewi kono keewal men ina ɗeɓi aayaade. Ina gasa so woortii GINE KONAKIRI ko en seeɗa e leyɗeele keɗdiiɗe ɗe kadi hannde leyɗeele mawɗe ɗowooje aduna ɗe kuccam mumen ko DEMOKARAASI kono so en ƴeewi wonaa leñol ɓurngol heewde yimɓe tan laamotoo e nder ɗeen leyɗeele. Ko ɓuri heewde nih ko leñol ɓurngol famɗuɗe yimɓe laamotoo e ballondiral e leyɗeele mawɗe e fuuntiiji nder leyɗeele ɗe.
Ɗo PULAAR yahrata hannde ina foti semmbineede. Kono PULAAR waawataa ɓamtaade no njiɗirɗen nih so tawii yimɓe leyɗeele ɗe fulɓe ngoni ɗe fof ndaraaki haa njanngi ɗemngal ngal ndaraaki haa kala leyɗeele to ɗemɗe ngenndiije ngaŋnginirtee to coɗaa e duɗe laamu tawa ina ngolloree. Kadi PULAAR ina waawatnoo yahrude yeeso e ɗeen leyɗeele so tawii ko PULLO CUUSƊO KIROOWO laamii. Ko goonga hannde ko maa Farayse walla Eŋele walla Purtogees walla Arab ngoni ɗemɗe ɗe laamuuji leyɗeele Afrik kuutortoo kono ɗuum ko jaasre men enen Afriknaaɓe. Ƴeewen hannde hay e nder pottital tawa ko Afriknaaɓe ɓaleeɓe ɓolɓe ko ɗemɗe tuubakooɓe kuutortoɗen. Ko tagi en kawrataa e ɗemngal gootal ngal janngee e nder Afrik fof ngal wona ɗemngal jokkotiral hakkunde Afriknaaɓe fof.
Ko goonga Afrik ina feccoo e pecce ɗiɗi: Afrik ɓaleeɓe e Afrik aarabeeɓe. Afrik Aarabeeɓe ɓe ngalaa caɗeele no feewi ko fayti e jokkondiral e to kuutondiral hakkunde mumen sabu kañum en fof ina nana ina kaala ina ngolloroo Arab. So Afrik ina jogori yahrude yeeso gasataa so wonaa tawa ɓiɓɓe Afrik  Ɓaleeɓe fof ina kaala ɗemngal gootal no Afrik Aarabeeɓe kaalirta Arab nih. Nanndiral ina waawi waɗde yoo leyɗeele Afrik ɓaleeɓe fof mbaɗtu njanngude Arab kadi tawa leyɗeele Afrik Aarabeeɓe fof ina njannga ɗemŋal gootal cukangal yoo jannge liggoree e leyɗeele Afrik ɓaleejo. Maa wood biyɗo ɗuum waawataa wonde. Ƴeewen hannde Arab ko e ɗemɗe Joy maa Jeegom Leyɗeele Dennnduɗe jeya; mbele ɓe ɓur ɓaleeɓe heewde alaa ko jogaade ɓe ɗemngal Arab ngal kamɓe fof ɓe nanata ɓe ngollortoo tawa haɗaani ɓe janngude ɗemɗe goɗɗe ɗe biyeteeɗe ko kañum en tammbii ganndal hannde ngal.
Hoto jeytaare woni so tawii haa jooni ko ɗemɗe jiimnooɓe en ɓe njanngeten kuutondirten so eɗen kaalda hakkunde men enen ɓaleeɓe. Aarabeeɓe ina kaɓe ina kira ina njogii hakkillaaji ɓurɗi hakkillaaji men ɗi. Hannde tuubakooɓe kañum fof e yiɗɗe haɓaade pinal maɓɓe e diine Islaam ko Aarabeeɓe ɓe ɓuri hulde e ɓaleeɓe waɗi noon ko kamɓe eɓe ndilla eɓe kaɓee e mbarndira e tuubakooɓe; mi wiyaani yoo en mbarndir e tuubakooɓe walla yoo njinngan aarabeeɓe njiɗmi tan ko rokkude yeru.
Hannde leyɗeele Afrik fof ina njogii Rajooji ina njogii Teleeji so yiɗii wona ɗi laamu walla ɗi ngonaa laamu. Mbele PULAAGU ina yiytoo hoore mum e nder ɗiin Teleeji walla Rajooji. Ko goonga won e leyɗeele ina kiiɗii FULƁE hay rokkude ɗumen Rajo Renndo njaɓataa kono ko ɓuri heewde e leyɗeele ko baasal FULƁE yarlitaare waɗde ngaluuji mumen e Rajooji walla Teleeji haɗi ɗi heewde e leyɗeele to ɓe ngoni. Ƴeewen hannde no PULAAGU daɗiraa to bannge SINEMA; wonaa baasal wonaa rafi ganndal ko rafi njuɓɓudi e yarlitaare waɗi hannde sukaaɓe men njeeɓata ko FILMUUJI pine goɗɗe.
Eɗen kaawnii eɗen maamnii. Eɗen njiɗaa sukaaɓe men ngoppa aadaaji men fina tawaa men tawa alaa ko mbaɗɗen haa mbaawen reende ɓe e pine koɗe. So en njaɓii enen jinnaaɓe yarlitaade haa mbaawen dañde Rajooji walla Teleeji e waɗɗe Filmmuuji ekn… tawa ɗi kaalata ko PULAAR ko pinal Fulɓe ɗi nguuri ndeen maa sukaaɓe men njeeɓ keɗo njiɗa pinal men; kono so tawii gooto e men fof ko hoore mum tan woƴi ɗum; woni tan ko e lobugel mum ina ridda ngalu walla ina tammoo ɗe looraani; sukaaɓe men ndudoyat. Ƴoƴre Afrik ina wiya` So on njiɗii yaawde gooto fof yoo rew tiinde mum; kono so on njiɗii woɗɗoyde mbaɗdee laawol`
En mbiyno dow Aduna wayliima yoo FULƁE mbaylu ngonka mumen tawa ko e dow hakilantaagal. Aduna hanki ko DEMA NGAYNAAKA AWO. Toɓo ina toɓa Ilam ina ila Durngol na heewi belɗi juɗde ngasataa e ndiyam. Ko ndeen Fuuta wiyetenoo NAMANNDIRU. Hay sinno eɗen njoginoo ganndal Remde e nder Jeereende e yontaaji ɓennuɗi ngaal ganndal majjii. Ganndal noon ko Sirru GENO gonɗo e ɗemngal; so ɗemngal janngaaka wiɗto waɗa oon walla ɗiin sirruuji njiytetaake. Hannde tuubakooɓe Amrik so ɓurii aduna ƴelitaade to bannge karallaagal ko e ɗemngal mumen ƴellitii. Hannde so Japoneeji ƴellitiima to bannge karallaagal ko e ɗemngal mumen. Janngirde ɗemngal jananal heɓraɗum ƴellitaare ina saɗi.
Ƴoƴre jibidinte Ganndal janŋete; so en ƴeewii wiyaama gila e yonta FIRAAWNA PUlAAR ina haaletenoo; Tuubakooɓe mbiyata ko e Gerek en keɓi ganndal mumu en hannde ngal kono ɓe kaalataa to Gerek en keɓi ganngal mumen ngal. Daartaama wonde annduɓe mawɓe Gerek en ko e ɓaleeɓe njaŋngi `PITAAGOOR` ko e maɓɓe jeya. Daartol waylaama; penaale compaama; hay enen ɓaleeɓe en njaɓii hiitoraade ko ƁAWLI. Ina hersinii e ɓaleejo jaɓde wonde goobu ɓaleejo sifotoo ko jaayiya maa bone. Ɗuum ko woɗeeɓe e raneeɓe pawi e dow men njaɓɗen.
So en ƴeewii ina wiyee renndooji keewɗi majjii njahdi walla njooldiima e gannde  mumen. Ñalawma bonɗo meeɗiino arde e winndere hedde duuɓi 1600; ñeeñal renndooji keewɗi e teeminanɗe keewɗe ngonti ndoondi nde Faawru defte ALEKSANDIRIYA mawndu sumi. Hay ganndal wayi kono aduna nih ñiɓaaki koko ɓaarii. Ndeen Faawru ndu sumii; annduɓe mawɓe ndenti  ngam mahtaade binndi ñeeñal e ganndal cumngal ngal. Ko heewi heen artiraama kono hannde annduɓe njiyti wonde won gannde keewɗe njiytaaka walla mahtaaka. Ɗuum addani ɓe miijaade wonde janngde winndere woni ko hakkunde fulla e taande. Gannde cosaan keewɗe mbirniima walla leyɗeele mawɗe maa diineeji majjinii ɗumen.
So en ƴeewii daartol KUUMEEN; no fulɓe nganndirnoo nayi walla jawdi; so en ƴeewii holno yimɓe hannki mbaawnoo wuurirde e nder jeereende tawa ina ndema heen tawa kuutoraaki doosgol; so en ƴeewii jaaltaaɓe hanki no yaltiratnoo caamaaba e nder ndiyam maa en taw ko ganndal maɗnoo noon. So en miijiima aduna hanki nde mawɗo hooynotoo asamaan wiya ²so nduu maayi waadere memat leydi² walla; nde Ndunngu Ceeɗu Dabbunde e Kawle. Hannde leyɗeele biyeteeɗe ko jahruɗe yeeso ɗe ina mbaɗa pirlitte keewɗe fayde e ²WITTO². Mbele enen Afriknaaɓe tawde en ngalaa won e ngaluuji e won e kaɓirɗe haa mbaawen naatde e wiɗto leyɗeele maɓɓe ɗe; en mbaawaa ƴeewde wiɗtude haa ngartiren gannde men hanki? Hannde en ngarii e laabi celi. Ko ko sifortee e Pulaar ²DURMAM DAƳƳEL SALƊNDU GELOOKI; so a dogii ɓennita ; so a yahrii seese a yettotaako.
Hannde hay so tawii Afrik hiiseteeko e leyɗeele baasɗe majjuɗe keewɗe hareeji e ñawu e heege eɗen njogii ko eɗen mbasoroo:
1)    Neɗɗankaagal; haa hannde renndooji men ɗi mbaylaaki ɗi mi haalaani laamuuji men gostaaɗi ɗi ina kurmii neɗɗo; ina mballa mo baadoolo; ina mballina koɗo; ina toppitii jiidigal ekn…. So en njiyii hannde leyɗeele mawɗe ɗe nana pewja ngam ustude ɗannotooɓe men. Potɗen anndude ko so ɓe mballaani Gerek maa Irland ekn….ɓe mballataa en. So enen njoginoo ko ɓe njogii ko hay leydi ngootiri waasata e nder Afrik.

2)    Hannde enen Afriknaaɓe eɗen keddii e laabi GENO diidi hay sinno won waylowaylooji ngaddaa e renndooji men. En njiyii hannde wonde DEBBO e DEBBO walla GORKO e GORKO ina ndesndira e leyɗeele biyeteeɗe ko jahruɗe yeeso ɗe tawa ko e innde WELLITAARE. Eɗe njiɗa nih waawnude won e leyɗeele Afrik yoo mbaɗtu waɗde noon.


3)    Enen eɗen kormii SATO haa jooni. Waɗi noon eɗen ngoogɗini wonde leydi ndi nguurɗen e dow mum ndih ina foti rokkeede hurum sabu ko kayri jibinta kala ko wuurni en. Ƴeewen leyɗeele mawɗe ɗe no mborjiniri SATO mumen; no mbonniri henndu poofeten ndu. Ɓe njawnoree ɗuum kadi ɓe ngara e leyɗeele men ɓe njokkondira e laamuuji men bonɗi ɓe cooda walla ɓe luwa leyɗeele men ɓe ndema heen tawa alaa ko naftata en.

E tonŋol eɗen mbiya wonde ko enen tan mbaawi ƴellitde leñol men; renndo men; leyɗi men; duunde men. Hay gooto darantaako en darnde men. En ngarii hannde e laabi celi kono ruttaade alaa; juuwde heɓii wuufa wukka ruttaade alaa. Eɗen poti suɓaade ko ɓuri yaawde holi e laabi he ngol ndeweten. 

Aucun commentaire:

Enregistrer un commentaire