Yimɓe heewɓe
ina kawri wonde Renndo maa waɗa Annduɓe Alɗuɓe e Laamɓe nde yahra yeeso ɓamtoo
ƴellitoo hulee hormee ɗaminee ñemmbee yeeɓee. Ɗuum ina hollira wonde ko geɗe
tati ɓamtata renndo hono GANNDAL NGALU e LAAMU. Kala kadi leñol ngol fooɗantaako
ɗeen geɗe walla alaa gootal e majje so reenaaki majjat. Njiɗ ɗen ko jubbude seeɗa
ena cikkirɗen Fulɓe hannki ngonirnoo leñol mawngol jogingol Ganndal Ngalu e
Laamu. Ina saɗi ko ɗeeɗo geɗe tati tawetee e neɗɗo gooto; hay sinno ɗiɗi e
majje ina mbaawi taweede e neɗɗo gooto; LAAMU e NGALU ina keewi yahdude.
Waɗata
renndo yahrude yeeso ko ɓee ɗaɓɓita ganndal; ɓeya kuccana ngalu; ɓeya pooɗanoo
laamu. Ina saɗi noon ko ɓe mbawata liggotirde haa ɓe mbaɗana renndo njuɓɓudi
laaɓtundi ndi ina waawi rewde e mum haa ƴellito. Jiilotooɗo GANNDAL no yiyrata
nih ina seerti e no ɗaɓɓitoowo ngalu yiyrata nih; ina gasa noon tawa ɗaɓɓitooɗo
LAAMU e jiylotooɗo NGALU ina mbaawi renndude laawol. Ko njiɗɗen joofaade ɗo ko
yoo ANNDUƁE e ALƊUƁE e LAAMƁE leñol ƴeew ɓadondirde haa ɓamta leñol. Sabu so
leñol maa renndo ɓamtiima maa ƴoog e Annduɓe he; maa sood e Alɗuɓe he; maa bat
Laamɓe ɓe cuusnaɗumen njeewtaɗumen.
A ardinooma
hanki salo heeded caggal hannde. Jamaanu wayliima waylu ngonkama. Heɗto daari
maa anndu a wonaa sinndere so a wonaani ɓanndu won tergal ɓurngal mawnude e
mayru. So a jaɓii biyoowo mbiymi fof ko PULLO so a saliima kadi yoo taw
jikkuuji PULAAGU ina tawee e ma: CUUSAL MUÑAL GACCE HAKKILLE MOƳƳERE
AADIYANKAAGAL KAARAYSIRAAGAL. PULAAGU wonaa sifaa ɓanndu wonaa koɗki kono ko
laawol nguurndam ko yiyannde aduna ko jikku. Jikku PULLO ko geɗe limtuɗen dow ɗe.
Ɗeen geɗe fof so en so en ndentiniiɗe rokka ko wiyetee NDIMAAGU.
Neɗɗo ina
foti tiimtaade e hanki mum haa annda no yahri e hannde mum eno mahiri jaŋngo
mum. En potaani jaɓde hanki men ina bonnitee tawa fayndaare nde ko yoo en
njejjit to umminoɗen no haa ngñen hanki ganndal ngalu laamu men. Ko goonga
hankie n mooftirtaa no geɗe men binndol kono hannde eɗen njetta GENO eɗen
njaara kadi mawɓe men darinooɓe haa pennti Alkule Ɗemngal men. Eɗen njaakori
wonde hankadi PULAAR maa ɓamto ƴellitoo kadi wontaa maajju wontaa maay. Hannde
PULAAR naatii e nder gannde kesi naatii e geese.
Hannde ina
woodi gollotooɓe e feññinaade e gollotooɓe e niɓɓere jamma e ñalawma ngam ɓamtaare
ɗemngal ngal. Won haɓeteeɓe jamma e ñalawma won yarlitiiɓe won hatanteeɓe ɓe
ngalaa haaju so wonaa ƴellitde PULAAGU. So en njiyii hannde no PULAAGU wayi
saraade e nder winndere he eno Fulɓe carorii e nder yoga e leyɗeele Afrik eɗen
keewi kono keewal men ina ɗeɓi aayaade. Ina gasa so woortii GINE KONAKIRI ko en
seeɗa e leyɗeele keɗdiiɗe ɗe kadi hannde leyɗeele mawɗe ɗowooje aduna ɗe kuccam
mumen ko DEMOKARAASI kono so en ƴeewi wonaa leñol ɓurngol heewde yimɓe tan
laamotoo e nder ɗeen leyɗeele. Ko ɓuri heewde nih ko leñol ɓurngol famɗuɗe yimɓe
laamotoo e ballondiral e leyɗeele mawɗe e fuuntiiji nder leyɗeele ɗe.
Ɗo PULAAR
yahrata hannde ina foti semmbineede. Kono PULAAR waawataa ɓamtaade no njiɗirɗen
nih so tawii yimɓe leyɗeele ɗe fulɓe ngoni ɗe fof ndaraaki haa njanngi ɗemngal
ngal ndaraaki haa kala leyɗeele to ɗemɗe ngenndiije ngaŋnginirtee to coɗaa e duɗe
laamu tawa ina ngolloree. Kadi PULAAR ina waawatnoo yahrude yeeso e ɗeen leyɗeele
so tawii ko PULLO CUUSƊO KIROOWO laamii. Ko goonga hannde ko maa Farayse walla
Eŋele walla Purtogees walla Arab ngoni ɗemɗe ɗe laamuuji leyɗeele Afrik
kuutortoo kono ɗuum ko jaasre men enen Afriknaaɓe. Ƴeewen hannde hay e nder
pottital tawa ko Afriknaaɓe ɓaleeɓe ɓolɓe ko ɗemɗe tuubakooɓe kuutortoɗen. Ko
tagi en kawrataa e ɗemngal gootal ngal janngee e nder Afrik fof ngal wona ɗemngal
jokkotiral hakkunde Afriknaaɓe fof.
Ko goonga
Afrik ina feccoo e pecce ɗiɗi: Afrik ɓaleeɓe e Afrik aarabeeɓe. Afrik Aarabeeɓe
ɓe ngalaa caɗeele no feewi ko fayti e jokkondiral e to kuutondiral hakkunde
mumen sabu kañum en fof ina nana ina kaala ina ngolloroo Arab. So Afrik ina
jogori yahrude yeeso gasataa so wonaa tawa ɓiɓɓe Afrik Ɓaleeɓe fof ina kaala ɗemngal gootal no Afrik
Aarabeeɓe kaalirta Arab nih. Nanndiral ina waawi waɗde yoo leyɗeele Afrik ɓaleeɓe
fof mbaɗtu njanngude Arab kadi tawa leyɗeele Afrik Aarabeeɓe fof ina njannga ɗemŋal
gootal cukangal yoo jannge liggoree e leyɗeele Afrik ɓaleejo. Maa wood biyɗo ɗuum
waawataa wonde. Ƴeewen hannde Arab ko e ɗemɗe Joy maa Jeegom Leyɗeele Dennnduɗe
jeya; mbele ɓe ɓur ɓaleeɓe heewde alaa ko jogaade ɓe ɗemngal Arab ngal kamɓe
fof ɓe nanata ɓe ngollortoo tawa haɗaani ɓe janngude ɗemɗe goɗɗe ɗe biyeteeɗe
ko kañum en tammbii ganndal hannde ngal.
Hoto
jeytaare woni so tawii haa jooni ko ɗemɗe jiimnooɓe en ɓe njanngeten
kuutondirten so eɗen kaalda hakkunde men enen ɓaleeɓe. Aarabeeɓe ina kaɓe ina
kira ina njogii hakkillaaji ɓurɗi hakkillaaji men ɗi. Hannde tuubakooɓe kañum
fof e yiɗɗe haɓaade pinal maɓɓe e diine Islaam ko Aarabeeɓe ɓe ɓuri hulde e ɓaleeɓe
waɗi noon ko kamɓe eɓe ndilla eɓe kaɓee e mbarndira e tuubakooɓe; mi wiyaani
yoo en mbarndir e tuubakooɓe walla yoo njinngan aarabeeɓe njiɗmi tan ko rokkude
yeru.
Hannde leyɗeele
Afrik fof ina njogii Rajooji ina njogii Teleeji so yiɗii wona ɗi laamu walla ɗi
ngonaa laamu. Mbele PULAAGU ina yiytoo hoore mum e nder ɗiin Teleeji walla
Rajooji. Ko goonga won e leyɗeele ina kiiɗii FULƁE hay rokkude ɗumen Rajo
Renndo njaɓataa kono ko ɓuri heewde e leyɗeele ko baasal FULƁE yarlitaare waɗde
ngaluuji mumen e Rajooji walla Teleeji haɗi ɗi heewde e leyɗeele to ɓe ngoni.
Ƴeewen hannde no PULAAGU daɗiraa to bannge SINEMA; wonaa baasal wonaa rafi
ganndal ko rafi njuɓɓudi e yarlitaare waɗi hannde sukaaɓe men njeeɓata ko
FILMUUJI pine goɗɗe.
Eɗen kaawnii
eɗen maamnii. Eɗen njiɗaa sukaaɓe men ngoppa aadaaji men fina tawaa men tawa
alaa ko mbaɗɗen haa mbaawen reende ɓe e pine koɗe. So en njaɓii enen jinnaaɓe
yarlitaade haa mbaawen dañde Rajooji walla Teleeji e waɗɗe Filmmuuji ekn… tawa ɗi
kaalata ko PULAAR ko pinal Fulɓe ɗi nguuri ndeen maa sukaaɓe men njeeɓ keɗo njiɗa
pinal men; kono so tawii gooto e men fof ko hoore mum tan woƴi ɗum; woni tan ko
e lobugel mum ina ridda ngalu walla ina tammoo ɗe looraani; sukaaɓe men
ndudoyat. Ƴoƴre Afrik ina wiya` So on
njiɗii yaawde gooto fof yoo rew tiinde mum; kono so on njiɗii woɗɗoyde mbaɗdee
laawol`
En mbiyno
dow Aduna wayliima yoo FULƁE mbaylu ngonka mumen tawa ko e dow hakilantaagal.
Aduna hanki ko DEMA NGAYNAAKA AWO. Toɓo ina toɓa Ilam ina ila Durngol na heewi
belɗi juɗde ngasataa e ndiyam. Ko ndeen Fuuta wiyetenoo NAMANNDIRU. Hay sinno eɗen
njoginoo ganndal Remde e nder Jeereende e yontaaji ɓennuɗi ngaal ganndal majjii.
Ganndal noon ko Sirru GENO gonɗo e ɗemngal; so ɗemngal janngaaka wiɗto waɗa oon
walla ɗiin sirruuji njiytetaake. Hannde tuubakooɓe Amrik so ɓurii aduna
ƴelitaade to bannge karallaagal ko e ɗemngal mumen ƴellitii. Hannde so
Japoneeji ƴellitiima to bannge karallaagal ko e ɗemngal mumen. Janngirde ɗemngal
jananal heɓraɗum ƴellitaare ina saɗi.
Ƴoƴre
jibidinte Ganndal janŋete; so en ƴeewii wiyaama gila e yonta FIRAAWNA PUlAAR
ina haaletenoo; Tuubakooɓe mbiyata ko e Gerek en keɓi ganndal mumu en hannde
ngal kono ɓe kaalataa to Gerek en keɓi ganngal mumen ngal. Daartaama wonde
annduɓe mawɓe Gerek en ko e ɓaleeɓe njaŋngi `PITAAGOOR` ko e maɓɓe jeya.
Daartol waylaama; penaale compaama; hay enen ɓaleeɓe en njaɓii hiitoraade ko
ƁAWLI. Ina hersinii e ɓaleejo jaɓde wonde goobu ɓaleejo sifotoo ko jaayiya maa
bone. Ɗuum ko woɗeeɓe e raneeɓe pawi e dow men njaɓɗen.
So en ƴeewii
ina wiyee renndooji keewɗi majjii njahdi walla njooldiima e gannde mumen. Ñalawma bonɗo meeɗiino arde e winndere
hedde duuɓi 1600; ñeeñal renndooji keewɗi e teeminanɗe keewɗe ngonti ndoondi
nde Faawru defte ALEKSANDIRIYA mawndu sumi. Hay ganndal wayi kono aduna nih ñiɓaaki
koko ɓaarii. Ndeen Faawru ndu sumii; annduɓe mawɓe ndenti ngam mahtaade binndi ñeeñal e ganndal cumngal
ngal. Ko heewi heen artiraama kono hannde annduɓe njiyti wonde won gannde keewɗe
njiytaaka walla mahtaaka. Ɗuum addani ɓe miijaade wonde janngde winndere woni
ko hakkunde fulla e taande. Gannde cosaan keewɗe mbirniima walla leyɗeele mawɗe
maa diineeji majjinii ɗumen.
So en ƴeewii
daartol KUUMEEN; no fulɓe nganndirnoo nayi walla jawdi; so en ƴeewii holno yimɓe
hannki mbaawnoo wuurirde e nder jeereende tawa ina ndema heen tawa kuutoraaki
doosgol; so en ƴeewii jaaltaaɓe hanki no yaltiratnoo caamaaba e nder ndiyam maa
en taw ko ganndal maɗnoo noon. So en miijiima aduna hanki nde mawɗo hooynotoo
asamaan wiya ²so nduu maayi waadere memat leydi² walla; nde Ndunngu Ceeɗu
Dabbunde e Kawle. Hannde leyɗeele biyeteeɗe ko jahruɗe yeeso ɗe ina mbaɗa
pirlitte keewɗe fayde e ²WITTO². Mbele enen Afriknaaɓe tawde en ngalaa won e
ngaluuji e won e kaɓirɗe haa mbaawen naatde e wiɗto leyɗeele maɓɓe ɗe; en
mbaawaa ƴeewde wiɗtude haa ngartiren gannde men hanki? Hannde en ngarii e laabi
celi. Ko ko sifortee e Pulaar ²DURMAM DAƳƳEL SALƊNDU GELOOKI; so a dogii ɓennita ;
so a yahrii seese a yettotaako.
Hannde hay
so tawii Afrik hiiseteeko e leyɗeele baasɗe majjuɗe keewɗe hareeji e ñawu e
heege eɗen njogii ko eɗen mbasoroo:
1) Neɗɗankaagal; haa hannde renndooji
men ɗi mbaylaaki ɗi mi haalaani laamuuji men gostaaɗi ɗi ina kurmii neɗɗo; ina
mballa mo baadoolo; ina mballina koɗo; ina toppitii jiidigal ekn…. So en njiyii
hannde leyɗeele mawɗe ɗe nana pewja ngam ustude ɗannotooɓe men. Potɗen anndude
ko so ɓe mballaani Gerek maa Irland ekn….ɓe mballataa en. So enen njoginoo ko ɓe
njogii ko hay leydi ngootiri waasata e nder Afrik.
2) Hannde enen Afriknaaɓe eɗen keddii e
laabi GENO diidi hay sinno won waylowaylooji ngaddaa e renndooji men. En njiyii
hannde wonde DEBBO e DEBBO walla GORKO e GORKO ina ndesndira e leyɗeele biyeteeɗe
ko jahruɗe yeeso ɗe tawa ko e innde WELLITAARE. Eɗe njiɗa nih waawnude won e
leyɗeele Afrik yoo mbaɗtu waɗde noon.
3) Enen eɗen kormii SATO haa jooni. Waɗi
noon eɗen ngoogɗini wonde leydi ndi nguurɗen e dow mum ndih ina foti rokkeede
hurum sabu ko kayri jibinta kala ko wuurni en. Ƴeewen leyɗeele mawɗe ɗe no
mborjiniri SATO mumen; no mbonniri henndu poofeten ndu. Ɓe njawnoree ɗuum kadi ɓe
ngara e leyɗeele men ɓe njokkondira e laamuuji men bonɗi ɓe cooda walla ɓe luwa
leyɗeele men ɓe ndema heen tawa alaa ko naftata en.
E tonŋol eɗen mbiya wonde ko enen tan mbaawi ƴellitde leñol
men; renndo men; leyɗi men; duunde men. Hay gooto darantaako en darnde men. En
ngarii hannde e laabi celi kono ruttaade alaa; juuwde heɓii wuufa wukka
ruttaade alaa. Eɗen poti suɓaade ko ɓuri yaawde holi e laabi he ngol ndeweten.
Aucun commentaire:
Enregistrer un commentaire