Daartol ko geze jokkondirze. Anndude geze
kewnooze ko vooyi, ina rokka nezzo faamde geze
guuraaze hannde. Ezen poti daranaade
daartol men. Ndeen en njanngaano, walla en keewaano
jannguve, zemngal men kadi windanooka.
Kono hannde en njanngii, zemngal men winndaama
ezen poti mooftirde geze men binndol haa
renndooji gozzi zi ndana tuugnorgal, mbaasa wonde
wummiltoove, e oo aduna hooram hooreejo.
Hoto puuynen hay huunde, zaccanen vesnguuji men
garooji cawaaje mbaawa anndude to
ndewnozen haa mbaawa abbaade en walla jokkude laawol e
yiilaade pinal e vamtaare. Ina waawi tawa
won e men annduve, kono won e men ve ngandaa wonde
daartol men, ina windaa kono winndaa ko e
zemze koze ze yoga e men ngandaa, paamataa, kono
hannde Geno jaaraama. O rokkii en yimve
jannguve, humpitiive zemze janane, haa mbaawa fulde
daartol men, cara zum e lenol men.
Tiiznozen kala e men baawzo wiztude, yoo
wiztu, kala e men bawzo fulde ko wizta e zemze
janane yoo ful zum, mbele yoga e men ina
mbaawa faamde zum. Kono zuum fof sellirta ko maa
Pulaar wiztee, janngee, winndee,
jannginee haa kala biyoowo mbiimi ina waawa janngude e
winndude zemngal ngal
Ko adii Islaam
Hedde teeminannde tatabiire (3re)caggal
jibineede Iisa, ngelooba naatnaama e lexxi Berbeer en
hono safalve e nder leydi Maruk. Ko zuum
rokkive waawde taccude jolze mawze e sosde laabi
njeeygu peccitzi jeereende jeereende
mawnde nde. Ziin laabi laatii korirzi faggudu Moritani e
duuvi 1500. Ziin laabi peccitzi jeereende
mawnde nde, ngaddani jibineegol laamu ngadanu
vurngu mawnude e nder Afrik bannge
hirnaange, hono laamu Gana, sarakulleeve, njoozinoongu
bannge worgo Moritani, ngu laamorgo mum
wonnoo Kumbi Saleh.
Gila teeminannde 8 re haa 11 re, naange
maggu saaftinooma, tawa saafti nge ko njeeygu kannge e
maccuve. Nde laamu Gana joozi nde,
safalve ngonnoo tan ko arani en.
Hade Islaam naatde e nder Moritani, hozve
e leydi he ngonnoo ko animist en, zuum woni diiineeji
taaniraave mavve, kove yimve ñawndotonoove
no feewi ve ngonnoo ngam riiwtude ruuhuuji bonzi
e seyzaneeji. Haa hannde hay Islaam
naatde e mavve e havaade zi, ezi keddii. Talki, lohi, pivi
tawa ko aayeeji Kuraana loowa e mumen, cooma,
walla aayeeji tawa ko aayeeje Kuraana mbinnda
e alluuje, lootee, nezzo moomo walla yara
ngam riiwtande voorniizo o maa jarzo o bonande.
Wileeve ngonnoo safroove mavve, eve
njoginoo baawze haalde ko fayi arde. Nde Islaam ari nde,
seernaave lomtii wileeve e safroove.
Naatgol Islaam
Nde safalve maruk naatna e nder Islaam e
teeminannde (8re), safalve, sanhaaja en ngaddi Islaam
e nder Moritani tawa ndewi ko e laabi
njeeygu, peccitzi jeereende mawnde nde. Nde wonata
teeminande 11 re, taw Islaam yettoyiima
bannge worgo Moritani. E oon yonta nayaval e laamu
Gana ko julannkoove islaamiyankoove, kadi
hedde jumaaji 12 ina ngonnoo toon, kono zo laamzo
o wonnoo zo ko diine taaniraave tan
rewetenoo. Tuubnugol mawngol e nder Islaam ardi ko e laamu
almorabizuun en. Ndeen dillere mawnde
fuzzii ko nde koniyanke capaato gooto biyeteezo Yahya
Ibn Ibraahiima Alaghdali ummii makka, wo
danñ wallidiive, ve ummanii tuubnude safalve sanhaaja
en. Ndeve tuubni veen, ve njaavani
firtoyde laamu Gana, ngu wonaano Islaamiyankeewu. Ve ummii
laamorgo mavve wiyeteengo Ajjugi, ve
njaggi wuro Awdagost, tuugninoongo e laamu Gana, tawa
ardinoo zum ko julankoove safalve hedde
1054, ve nduppi wuro ngo. Hedde 1076, ve njokki fayde
bannge worgo e ballondiral e laamu
safalve Moritani, ve pirti laamu Gana. Nguun poolgu saabii
caragol Islaam e nder Moritani fof haa e
nder hirnaange jeereende mawnde. Ve udditi duze
janngirze Islaam e nder gure Moritani
vooyze hono Sinngiiti, Waadaan e Waalataa.
Njiimaandi Aarabeeve
Haa e teeminannde 12 re, hoznoo e nder
leydi Moritani to rewo e hakkunde ko eggiyankoove
safalve, daande maayo ko valeeve fuzziive
naatde e Islaam ngonno toon. Zemze vurnooze
jaalaade ndeen ko Pulaar e Safaroore. E
cakkitte teeminannde 12 re, eggiyankoove, koninkoove
aarabeeve, vurve anndireede Bani Hassan
en, ummiive Yemen tawa neli zumen ko laamu Misira
yoo njah njiimoya e Afrik bannge rewo,
laamve Maruk ndiiwive, ve njokki, ve pelliti jiimde e
Moritani. Caggal hareeji keewzi, ve kevi
joozaade e leydi he. Aarabeeve e Safalve kavii fotde wonde
teeminanze keewze, kono hare mavve vurnde
bonde nde, ko hare balze capanze tati (30)
wiyeteende Sar Buuba hedde (1644 haa
1674). Caggal zuum safalve fof njavi haalde zemngal
ummingal e Arab biyeteengal Hassaniya,
zemngal jiimnoove ve. Iwdi koniyankoove Aarabeeve
ngonti lawakoove, safalve Beerbeer en
ngonti no arani en nih. E oon saha kadi taw maccuve valeeve
heewve naatii e nder diine Aarabeeve e
safalve. Safalve ve ngannduzen hannde ve, ko faandu
almuudo, ummiindu e Aarabeeve, beerbeer
en e maccuve valeeve.
Gargol raneeve e kolonaal en
Jokkondiral Iisiyankoove e Moritani
fuzzoraaki no moxxi. E hitaande 1445, laana Portugees en
ngoota, joofii e tufnde wootere e nder
Moritani, vurnde anndireede hannde banndargen, ve njoofi
e gurel Beerbeer en gootel, ve njaggi 29
capaato, ve nawi zumen portigaal, ve njeeyi zumen. caggal
zuum Purtogeec en ndazii maayo Senegaal,
ngam naftoraade njeeygu maccuve e zacce. Caggal nde
Purtogeec en njahri yeeso e nduun
faggudu, kiram mawzam naati hakkunde mavve e julankoove
Farayse, Almaan e Angalteer. Tuubakoove
ina ngaddatnoo fetelaaji, comci e suukara ekn.., ngostoo
zum zacce walla maccuve, tawa veen maccuve
ko moritaninaave njaggi zumen, ngostii zumen.
E 1800, Moritani hannde o feccinoo ko e
laamuuji luurondirzi nay: Tararsa, Barakna, Adraar e
Taganit. Tuubakoove Farayse naftoriima
hareeji hakkunde ziin laamuuji haa mbaawi dañde
maccuve ve njeeyoyi. Caggal nde Saawiyee
Kappolaani wara, dillere mawnde wazi, tuubakoove
Farayse ceki no feewi, ve njiimi e Adraar
e hitaande 1908 e Hooduuji e hitaande 1911, e hitaande
1920, moritani laatii njiimaandi Farayse,
e hitaande 1958, moritani yalti e njiimaandi Farayse,
laamorgo mum hono Nuwaasoot diidaa. Nande
28 Nofammburu 1960, Moritani hevi hoore mum
wonti leydi ndimzundi. Ko heewi e men ina
ciftora ko kewnoo ko ina mbaawi winndude, kaalana
vesnguuji men garooji holko kewnoo, gila
Moritani hevi hoore mum haa hannde.
Kevtugol Moritani hoore mum
Nde Moritani hevi hoore mum e hitaande
1960, ko e maalde hakkunde safalve e tuubakoove
Farayse Muttaar Wul Dadda laamii. Ko
goonga e oon sahaa, safalve keewaano jannguve zemngal
farayse, ko valeeve vurnoo janngude
zemngal farayse ngal. Sabu e laamu tuubakoove, ko waawnere
nezzo janngirta ko e waawnere kadi nezzo
wontirta dadiizo.
So en xeewii e laamu Muttaar, jaagorze
laamu keewze ko valeeve liggotonoo zumen. Kono laamu
ngu seeraani e findinde e jannginde
safalve wozeeve, zemngal farayse ngal haa mbaawa janngo
lomtaade valeeve ve. dawrugol janngde
bonna, Arab naatnaa e maggol, mbele valeeve ina njahra
caggal, kono zuum hazaani ve wonde
feertuve, have nbaawi nih vurde won e safalve e zemngal
Arab. Valeeve luundinooma baylugol
dawrugol janngde ngol kono won noon ko vuraave doole kadi
leydi Farayse ina tonngtunoo safalve e
ngoon miijo sabu mbele zemngal mumen ina jokka
janngeede e leydi Moritani.
Safalve njokki jannginde e findinde leñol
mumen, e hiizaade valeeve. E hitaande 1978, koninkoove
safalve livi laamu Muttaar Wul Daddaa,
caggal nde o naatni Moritani e nder hare sahara.
E hitaande 1984, koninke biyeteezo
Maawiya Wul Siidi Ahmed Taaya yandini laamu
koninke biyeteezo Mohammed Kuuna Wul
Haydaala, sabu miijooji makko e niivnude sariyya
islaam e nder leydi he, e sabu luunndagol
makko hono dawrugol " Faawru ngalu Adunayankeeru"
rokkooru walla kosiroowu ngaluuji leyzeele
baasze e dow dokkugol ñamaale.
E hitaande 1986, valeeve haavnoove
njiimaandi safalve caakti deftere wootere ina kaala heen
kiidegol valeeve e waasde potal e waasde
zumen hevde hakke mumen e nder leydi he. Kono nde
deftere nde saaktaa, yoga e mavve
njaggaa, cokaa, mbaraa ko heddinooko dogi fayi caggal leydi.
Won heen maayi ko e nder kasoo Waalata
hono "Teen Yuusuf Gey". Ndeen safalve njananaama
wonde valeeve njavaani jiimireede no
safalve valeeve ve njiimiraa nih, ve ngoni e jokkude peeje
have mbaawa waztude valeeve no hardaneeji
nih. Ve commpi zemngal Arab e nder dawrugol
janngde leydi, belaazo janngat mo welaaka
janngat. Zuum waziraa ko mbele valeeve ina njejjita
zemze mumen , pine mumen, cozoo e
safalve. kono valeeve kavaa haa duzal zemze ngenndiije
cosaa, zemze ngenndiiji ze mbazti
janngeede, kono loowaaka e nder duze laamu.
Kitaale nivve e nder daartol valeeve Moritani
Tuggi hitaande 1986 haa 1991, laamuuji
safalve oynii beeli valeeve. E hitaande 1987, koninkoove
valeeve, njizi livde laamu Moritani, kono
ve njiita gila hade mavve wazde ko ve njizi ko, tato e
mavve pellaa ñalawma gooto, heddiive ve
coka, piya, leeptaa lepte cattuze haa heewve e mavve
maayi e nder kasoo. E hitaande 1989,
hareyel hakkunde leydi Moritani e Senegaal, safalve xetti oon
fartannge, tawde ve mbarii valeeve, ve
cokii, ve piyii kono haa jooni ina ndilla ina kezdii, yove
taccin zumen caggal maayo mbele ina
ngonta Senegaalnaave. E hitaande 1991, ve njokki kadi
momtude goodal valeeve, ve takki zumen yizde waklitde laamu,
ve njaggi koninkoove ve fof, ve
coki zumen, ve mbari ko vuri heewde ko,
ve mbardi zumen no soofi. yiyaama hay e nder jumaaji
valeeve ina mbaree heen. Holto Diine
Islaam woni?
Baylugol sawru laamu safalve
Ndeen
aduna yiyii ko Moritani wazata valeeve ko, e caggal nde leydi Farayse
wiyi"wonde ballal
mum e fayde e leyzeele Afrik fawii ko e
naatde zumen e ''Potal" demokraasi, laamu safalve felliti
naatde e Demokraasi, mbele bone mo
wazatnoo o ina suddoo. Safalve tuugnii e doosze leydi Farayse
ngam wazde doosze leydi Moritani e
hitaande 1991, ve mbazi e doosze he ko Zemngal Arab woni
zemngal Moritaninaave fof, kadi ko Diine
Islaam woni diine leydi ndi fof. Ve ngooti doosze mavve.
Nde yontunoo pelle dawrugol ina cosee,
ngam foozondirde laamu, Maawiya yiyi gixxande valeeve
safalve mum e lexxi gozzi mum, o wazi
nelaave zizo fayde e Ahmed Wul Daddaa, mini mum
Muttaar, tawde ko capaato bozeejo yoo ar
ve poozondira laamu hoto ngu faytude e juuze valeeve.
Ahmed javi, ari, tawi njuuvvudi valeeve
mawndi (UFD) ina waza, ina foozondira ngardiigu,
o hevti ardorde nde. Wooteeji mbazi, o
fooli, kono laamu Maawiiya yamiri gardorze koninkoove
kala to ngoni yoo mbaylu limgol karte
ngol haa waawa foolde, zuum waza, valeeve mbiy ina
kawnitoo, Ahmed salii. Caggal zuum UFD
fusi, Masuud Wul Bulkayri e Ibraahiima Saar cosi fedde
wiyeteende "AC". Caggal zuum
ndeen fedde laamu fusi zum. Mesuud fayti 'APP' tawi woni toon ko
safalve foozantoove aarabaagal. Bah
Mammadu Alasan ne sosiino fedde wiyeteende "PLEJ"
E teskaade e duuvi gadani
"Demokraasi" Moritani, yoga e valeeve mbazatnoo ko dawrugol goddol
wonaa dawrugol yiyannde wozzunde, ko zuum
wazi heewve e mavve puuntiraa jawkal e postoyel
njejjiti jeytaare lenol. Laamu safalve
fecci valeeve, valeeve njavi fecceede, doole mumen ustii,
verze yoga e men taayi, wazi yaltuve
leydi, wazi nefve dawrugol, wazi suuziive e pelle ze ngonaa
laamuyankooje.
Jahgol Maawiya e gargol Hammee gozzo
Laamu fenaande sompaama e Moritani e
gardagol safalve. Laamuuji zi kala ceeraani e jannginde
safalve tiizi tan ko lenol, danal,
zemngal, pinal ekn..., ngalu leydi fijiraa, rewve safalve mbewnaa
Valeejo, so wonaa dewzo e gazaaji mavve
ina laaxoo, hiivaa, hiizaa. Nde bonannde nde juuti,
woodi huunde e safalve, ve kexaano e
laamu, njizi livde laamu Maawiya nande 08 Suliyee 2003
kono kevaani. Caggal zuum leydi ndi wazi
jiivru, woodi sokaave, safalve mbaasi
weltaade. Maawiya e wallidiive mum paayi.
Nande 03 Ut 2005, deenatnoozo mo o hono,
Muhammed Wul Abdel Asiis hevti laamu
makko tawi omo yahnoo makka duwaawu, o rokki laamu
ngu hono Eli Wul Muhammed Faal, wonnoon
ko kanum vuri duuvi. Maalde safalve, yizde laamu,
njoptoor hakkunde rewve safalve fof ina
gasa wonde. Safalve ina njogii ngowaari. Ndeve kevi laamu
nde ve podanii vivve Moritaninaave potal
e peewal, kono ve mbiy mave ngon e ardorde he lebbi 24
caggal zuum ve mbazti lebbi 18. Wooteeji
meeriiji mbazaa, depiteeji mbazaa, senatooriyaal waza
e nder zuum hayso ve ngonaani
jaambureeve, yahrii no haanirta nih e tuugnaade e lenam lenaagu,
e kaalis e banndiraagal e haasidaagal haa
gasi. Nde ziin wooteeji ngasi, yaavanaa woote
persidaasiyel, hono poozondiral jappeere
laamu leydi ndi.
Goomu koninkoove zooftaaki podooje mum
Gooto e safalve wiyi "Moritani ko
tiliisa, ko kaalza e mum fof nanete boowal"
Goomu koninkoove tafii feere haa waawi
wuuranaade poozondirteezo jappeere, hono Siidi Wul
SeeK Abdallaahi. Ve mbiynoo ko eve ngona
jaambureeve e poozondiral ngal, kono zuum laataaki
Goomu o kadi haazaani zoon tan, nde
wonnoo eve nganndi, Moritaninaave mbazata ko dawrugol
goddol, yoga e liggotoove e laamu e
jaagporze mawze e meeruuji e senateeruuji e dipiteeji
mbaawnaama yoo njinngan Siidi. Safalve
heddiive ve e valeeve peccii e nder goomuuji walla
pelle keewze
Fulve/Haalpulaar en mbaasi fartannge
Haalpulaar gooto, biyeteezo Kan, meeziino huutoreede yoo won poozondirteezo
laamu ngam
veydude feccude valeeve. Dawrugol
lonngel, maa postoyel hoomti valeeve heewve, sabu baasal.
Ko baasal, waasde potal faggudu e laamu
ngaddani ve jiimeede haa ve njava sakkaade e les safalve
So en xeewi laandaaji dawrugol safalve
Moritani fof no potiri, alaa heen fof to valeeve njiytotoo
koye mumen. Ko goonga won e proograamuuji
mavve, memzi ngootaagu hakkunde vivve leydi
kono njavaani memde nawannde nde. Heewve
e mavve kaali potal kono kolliraani, holi no
ponndirta lexxi zi so laamiima.
Hannde ngootaagu leydi so ina xeewee, ko
adii fof zemze e pine mavve yoo ponnde e zemngal
Arab e pinal safalve. Safalve njinngan
koye mumen haa nde mbazi e ndee doosze laamu wonde
ko zemngal Arab woni zemngal
moritaninaave fof, mbele lexxi moritani fof ko Aarabeeve, walla
mbele safalve vuri valeeve e leydi he?
Doosze laamu gootaaze 1991, zo Arab wiya ko kanum woni
zemngal moritaninaave fof, to Arab e
Pulaar e Soninke e Wolof ngoni zemze ngenndiiji,
ko safalve tan ngooti zum, hay sinno won
valeeve wootve zum ko e dow waawnere. Zemze
valeeve ina poti fotndeede e zemngal
Arab, cozee e dawrugol janngde leydi ndi.
So zuum venni, ngootaagu so ina xeewee,
yoo waktuuji potnde e nder 'rajo e tele', kala zemngal
yoo fotnde e gozze ze waktu.
So potal ina xeewee, yoo ngaluuji e nder
leydi he pecce, zuum firti ko hannde so en xeewii, ko e
nder resiongaaji safalve tan ngalu leydi
ittetee, walla yiiletee, tawa ngalu e nder resiongaaji valeeve
ina woodi kono liggaaka, yiiletaake kadi
ngaluuji kesi. So en xeewi, maayo dadiingo resionngaaji
valeeve, ko ngalu mawngu, so laamu
jogiima pellital, Moritani maa jeye e leyzeele vurde waawde
yeeyde nguura caggal leydi, zuum firti ko
moritaninaave keydataa, maa njone koye mumen to
bannge nguura, zuum ko yimve annduve
ndema e ngaynaaka mbitti, njaltini, kono laamu javaani
feewde heen sabu adotoo naftoraade zum ko
valeeve wonve daande maayo. Zuum kadi ina jeyaa
ko ve ngaddi hardaneeji ve togni zumen e
daande maayo sara gure valeeve vooyze, ngam so
wontii ala e sago maa maayo ngo liggee, tawa wonaa
tan valeeve ngoni toon. Zuum kadi addani
ve waylude dawrugol ko fayti e 'leydi'
walla 'jeyi' e wiyde leydi alaa joom mum, jeyi zum tan ko
liggiizo zum, zum fof ko yizde heptude
jeyi valeeve rokka zumen joom jawdi en tawa ko safalve
yoo liggo leyzeele ze.
So zuum venni, so potal ina xeewee, yoo
xeewe holi no valeeve poti e nder jaagorze mawze he?
Valeeve ina limo, mbele wazi noon ko ve
ngalaa humpito? alaa ko jinngol haa hannde rewi zoon.
So ngootaagu ina xeewee, yoo ko irinoo ko
irte haa yalta, bonanndeeji baznoozi gila 1966 haa
1991, anndee wazve zum ve, so ve njaafete
ve njaafee, so ve naawete ve naawee.
Proograamuuji safalve won haalve ko fayti
e warngo e taccingol valeeve, kono zuum ko ngam
hoomtude e yizde fuuntude valeeve yoo
cozo e pelle mavve. Ve ceeraano e wiyde valeeve mbaraaka
taccinaaka, hayso won taccinaave, veen ko
senegaalnaave. Ko fayti e warngo e taccingol, ezen
nganndi ko kamve fof mbari, ko kamve fof
taccini, sabu nde valeeve mbaretee walla taccintee nde
hay gooto e mavve daraaki wiy hoto zuum
waze. Yoga e mavve mbiy ko valeeve taccinaaka, ndog,
hay safalve luunndinoove laamu Maawiya ve
ko noon mbiy. Kono e nder laamu Mawiyaa, waziino
ko wiyetee "mooyto ngartaa''.
E nder proograam Siidi Wul Seek
Abdallaahi, ina waznoo gartugol valeeve e leydi mumen e
jokkondiral e laamu senegaal e HCR (Fedde
toppitiinde mooliive), hay nokku toppitiizo naattinde
ve e nder nguurndam leydi. Kono zuum fof
e wonde huunde moxxere ko haa nanee boyi laawii
nayi, have mbaawa kadi hevde karte
valeeve, sabu caggal nde o laami, ve puzzii artireede, kono
holto ve payraa? ve mbazaa ko e nder
tillison HCR ellee wonve e leydi njananndi, ve mbazaa ko
e nokuuji zi ngalaa ndiyam, jannngirze,
cafrorze, remru.
Caggal nde laamu Maawiyaa yani,
diisnondiral waziino hakkunde Bah Mamadou Alassan e
Ibraahiima Muktaar Saar kono ve
paamndiraani, ve kawraani, valeeve beydii feccaade, ve ngaanni
yoga e valeeve, haa eggi e mavve payti e
safalve. Oon peccoor ina boni e men, kono tan laawol
feranaama yontaaji garooji yoo mbaztu
foozanaade laamu, ngannda, mbaza ko e leydi he njeya,
kadi ina poti laamoraade no safalve
laamorii nih.
Nde wooteeji zi ngasi, zizo ardiive
njalti, hono Siidi Wul Seek Abdallaahi e Ahmed Daddaa.
Koninkoove noddi Masuud Wul Bulkayri yoo
yantu e Siidi, podani zum wonde mawzo suudu
sarziiji, javi. Ibraahiima Saar fayi to
Ahmed Daddaa, wooteeji mbazti, Siidi hawi, wazi noon
Jeyn Wul jeydaan garnoozo tatavo e Masuud
garnoozo nayavo fof ko e mum payti. Yoga e valeeve
njiziino yoo Saar faytu e Siidi kono
javaani, ko zuum wazi heewve wallunoove mo walla
wootannoovemo sabu kiram nguru vanndu
calii wootandemo e wooteeji 18 Juliyee 2009.
Nde yahnoo haa Siidi joozi, tawa joxxini
zum ko koninkoove, cazeele keewze ngari. Won wiyoove
nih hay nde o laamii nde won e geze o
waawaano wazde, kono omo joginoo ndimaagu feccude e
koninkoove ve jaagorze mawze ze, moni
kala waza heen yimve mum. Caggal dumunna juutzo
wo
takkini koninkoove tato, addunoove e makko laamu ve garaade Seneraal. Cuval
Siidi wonno
laawol gadanol e daartol Moritani nde mo
wonaa koninke laamii, hay sinno ko koninkoove
ngaddimo. Jayii e aduna he fof wonde e
Moritani, koninkoove ngoppii laamu, ve ngonaa
koninkoove laamiima. Caggal luure keewze
haa teengtinoon e hakkunde Joom suudu Siidi e
Seneraal Wul Abdul Asiis. Ko jayi wonde
debbo o waztii pale o no galle mum nih, wazti
hay addude heen debbati gorkati en.
Koninkoove mvazdi maalde e won e depiteeji, njizi livde Siidi.
Laamu ngu waylaa laabi zizi, nde Fedde
UFP e APP naatti e laamu yoga e depiteeji ballunoozi Siidi
haa joozi, mettini, haa Siidi wiy ina folla
suudu sarziiji.
Wiyaama wonde, koninkoove ve njiznoo ko
joxxinde Siidi, ittazum e laamu, ko zuum tagimo
wiyde omo voorave. Won heen mbiy wonde
wiydemo omo vooramo nde wonaa goonga sabu
kaayit o siifaaka, kono zuum fof e wayde
noon, ve njaggimo, ve cokoyimo pale kongere, ve mbiy
wonde ve ngoni ko e feewnitde demokraasi
o.
Ko goonga e nder laamu Siidi, leyzeele
keewze cikkiino wonde leydi ndi ma deex tawde joozii ko
mo wonaa koninke, zuum wazi ve kokki
leydi ndi balle keewze, kono caggal hitaande e laamu
makko coggu veydiima no feewi, haa yimve
kawnitii e nder leydi he hay sinno won wiyoove ko
koninkoove ve ngonnoo caggal mum, kadi
tuubakoove mbaraama, koninkoove moritaninaave kadi
njanaama, zuum fof won wiyoove ko kamve
koninkoove ve kadi keedi caggal mum.
Nde koninkoove ve kevti laamu e juuze
Siidi jiivru mawndu wazi e nder leydi he, Moritani feccii e
pecce zizi, heen feccere wondi ko e
koninkoove, ndeya feccere wiy ko yoo Siidi artu, ngondi
ko e pelle APP, UFP e ADIL woni parti
laaminoozo o.
so en xeewii, wonnoon koninkoove ina
coomnoo jamfa gila adan, ve ngoppii yimve ve njokkaaki e
landaaji dawrugol yoo poozotiri laamu. Ko
veen wiyeteeve 'jeytiive' nde ngari e cuuzi sarziyeeji,
mbaawni kolonel o yoo eto livde laamu
Siidi, tawde ko kamve veydii saabaade ha o laami. Nde pelle luunndinooze laamu
Siidi naati e nder jaagorze mawze laamu,
ve veydii jirgitaade, ve mbiy woy
saayoo ko kamve ngaddi Siidi, ko veya
virata.
Laamu 'Seneraal'
So en xeewii gila nde Muhammed Wul Abdel
Asiis livi Maawiya, haa e wooteeji 18 Suliyee 2009 ko kañum laamii Moritani. Ko kanko livi Maawiya o rokki
laamu Kaawi makko Eli Wul Muhammed
Faal, nde Eli yizi duñde e
wootde Kartal danewal, ko kanko Asiis hazi. Nde laamu Eli Joofi, ko kanko addi
Siidi yoo won poozondirteezo laamu, ko kanko kadi saabi haa laami. Zuum wazi,
ndeve
luurdi o itti mo tawde ko kanko waznoomo.
Nde o itti Siidi, jiiivru mawndu wazi e nder leydi he:
Ahmed Dadda, nde wonnoo ko e Siidi
foozondirnoo laamu, zaminiima wonnde maa hev laamu, walla hay so hevaani laamu
ina waawi feccude laamu e Seneraal Asiis. Nde o itti Siidi o moofti zum ko e
nder Pale Kongre. Lanndaajin politik hono APP e UFP njirgitii sabu ve naatiino
e laamu Siidi. Ahmed Dadda yiziino yahdude e Ibraahiima Saar kono hakkunde
mavve juutaani. Lannda AJD/MR luurdiino, heen senngo wiyi yo ve kevtin laamu
Seneraal, ngoya wiyi alaa. Lanndaaji luunndiizi zi njizi wazde havvere haa
mbaawa havaade laamu Koninkoove, ndillini nder e caggal leydi. Leydi Moritani
yowa e nder UA, fedde Francophonie, UE dartini liggondiral mum e mayri. Jiivru
mawndu wazi e nder leydi he, yimve heewve mbiyi yoo Ambassaade Israaiila itte e
leydi he, Muhamed Wul Adbel Asiis yaltinirive no soofi, tawi kadi ko Muammar
kaddaafi veydii dunde mo e zuum.Yimve mawve heewve e fedde UA ngariino ngam
yiilaade jam kono jam o ronki daneede. Yah ngartaa mawzo wazi hakkunde Moritani
e Senegaal, kono e oon saatu hono Muammar Kaddaafi e Abdullaay Wad ngondunoo ko
e Seneraal Assiis. Laamu Farayse kadi ina wondi e makko, semmbiniino livgol
Siidi hay sinno fenninaaki heen haa laavti. Nanndiral Ndakaaru siifa wonde
lanndaaji dawrugol luunndiizi laamu Seneraal ina njahda e makko wooteeji 18
Suliyee 2009 e nder sarziyeeji limtilimtinzi. Wooteeji mbazi, Seneraal gani e
daawal gadanal. Sunnotoove caggal leydi mbiyi wonde wooteeji zi njahri no
haanirta ni. Jaagorgol toppitiingal wooteeji kadi siini ganagol Seneraal. Kono
yimve zizo walla lanndaaji zizi ko vuri teengtude (APP Masuud e RFD Ahmed )
calii heptinde laamu makko. Wo tozzii Muulaay Wul Muhamed Lagdaf hono mawzo
jaagorze laamu, o tozzii laamu makko. Yah ngartaa keewzo wazi e yoga e leyzeele
ngam yoo keptin laamu ngu. Ngu heptinaa caggal leydi.
Hade makko laamaade, o wazi geze keewze
gaddanze ko vuri heewde e moritaninaave wondude e makko. O jaggii yimve heewve
o soki zumen, sabu ngujjii jawdi laamu, hay sinno saabii zum ko njovtiigu.
Muhammed Wul Abdel Asiis ittii ambasaad Israiila, yoga e yimve luunndinoove mo
payta e makko, yoga e leyzeele aarabeeve e leyzeele juulve njaarimo. Ko noon wo
heviri naasiristuuji e baasistuuji e islaamistuuji keewzi e nder Moritani. O
yehii kahayzi, o wiyi wonde laamu Maawiya warii valeeve, taccinii, ve mbazii
toon juulde maayzo mo tawaaka, zuum fof hay so ina moxxi, ko mbele omo heva
valeeve. O girri kadi ma waraave ve kev iddiya. O nelii hono Kolonel Jah Aadama
Umaar yo yah e nder gure fuuta ngam xeewde so tawii tooke valeeve puzziima
jippaade. Muhamed Wul Abdel Asiis fuzzorii ko to fotnoo wortoreede zo ko fayti
e warngo valeeve. Sabu e oon saha omo wondunoo e koninkoove mawve jeyaave e ve
juuze mumen moddi xiixam. Valeeve nde mbiyanoo yoo ngar xetta kaalis maayve
mumen tan ndiiri ngari, kevi ko nafataa. Zoo Muhamed Wul Adbel Asiis huutoriima
won e valeeve e seernaave mawve ngam taccude ngal zoo daawal. So nezzo ma waraama,
a hokkaama kaalis a naami, wayi kono a yejjitii zum nih, holko mbaawza
foozanaade gozzum. fayndaare Muhamed Wul Abdel Asiis wonno ko e ubbude kala
boneeji valeeve mbazanoo, haa dannda safalve e naawooje. Seernaave e won e
pelle valeeve e koninkoove valeeve hono Jah Aadama Umaar en mballiimo haa o
siini. Fotnoo wonde ko yoo warnoove valeeve ve ngannde, so njaafete njaafee, so
naawete naawee, maayve ve nganndee to ubba, ubbitee, ndokkee koreeji mum,
njulaa zumen, wonaa fuuntude seernaave haa njuula maayve ubbaave, ve nganndaaka
to ubba, ina fotnoo kadi veen vooranoove ngarta e liggaayaaji mumen, njovee ko
liggaaki ko fof, veen fotve yahde alateret nawee, keva hakke mumen, mbatta kadi
yoveede pensiongaaji mumen. Heptinde laamuuji vennuzi zi mbari, taccini tan
yonaani. Ko goonga e oon sahaa Asiis yiilotonoo ko karte valeeve, waasde mo
nawndude cazeele ze no foti nawndireede nih addani safalve ve o yizi danndude
ve kadi wootande mo. Geze keewze ndentii ngam yoo Asiis laamo: Koninkoove
mballiimo no feewi wonnoon ko laamu mumen, Moritaninaave mballiimo wonnoon
ngaanii, zaminiima moxxere sabu haalaaji makko vutti ko fayti e havaade nguyka
ngalu leydi, nawndude cazeele valeeve e hardaneeji e havaade baasal, Farayse
kadi wallii wonnoon ina zaminii liggaade petrol Moritani, Abdullaay wad e
kaddaafi kadi mballii haa nanondiral ndakaaru siifa. Kono kala Moritaninaajo mo
zaminaaki longere e laamu walla pinzo walla paamzo leydi ndi ina anndi wonde
Asiis waawaa feewnude moritani, sabu hay so o yizi liggaade leydi ndi, yimve haznoove
Moritani yahrude yeeso gila adan ve daccataamo, ko refti heen ko o koninke, o
diisnotaako, o urnoto tan, so zuum venni o yizaa laamu yalta koninkoove. Ve
njizi ko Moritani yoo galleeji seeza laamiizi zi yoo ngalzu tawa ko kamve
ndeenata zumen hoto laamu yaltude e juuze safalve wozeeve. Moritani ko Asiis e
sehilaave mum senerooji laami zum, etee sazat e leydi he ko ve ngoppa laamu,
ina waawi noon ve mbaza goove jiile haa gooto e mavve fof dana laamaade.
Ko goonga Ummannde Seneraal hoomtii
heewve. Hay miin e hoore am mi zeviino sikkude wonde ina waawi o wayla leydi
ndih, walla ndi taavo taaval manngal to bannge potal. Ko goonga ina waawi tawa
to bannge evvude evvooji mawzi haa leydi ndi waawa yahrude yeeso e vamtaade, en
pelataamo sabu ko o koninke, kono omo waawnoo fawde haayre ngam ngootaagu leydi
ina laatoo.
Yiyannde Safalve wonande dawrugol janngde Moritani
gila 1959
Gasataa so en njizi faamde dawrugol
janngde leydi Moritani, e ko bonni zum, e no safalve njiziri lankirde valeeve e
leydi he, nduttozen caggal seeza haa paamen ko wonnoo anniyaaji mavve e hono ve
ciiniri dawrugol ngol ve njiznoo sosde e leydi he.
So en nduttiima e doosze laamu leydi
Moritani gila 1959 haa 1961, eze mbiya wonde Arab ko kanum woni zemngal ngenndiyal, Farayse woni zemngal liggorteengal. Zum ina hollira wonde zemze
gozze kaaleteeze e Moritani ze, ndiiwtaama e wonde zemze ngenndiiji walla
liggorteeze wazi noon ko Arab tan rokkaa yo won zemngal ngenndiyal, ngal kala
Moritaninaajo foti haalde.
Ina jeya e xoxre Muktaar wul Daddah
waawde mo, huutoraade won e peeje hawo waawde fuuntude valeeve wondunoove e
makko ndeen. Muktaar wul Daddah tuugninoo hoolaare mum ko e wiyoove rimve
laamiive valeeve ngam waawde jokkude laamaade leydi ndi e fewjude peeje mum. E
nder haalaaji makko wo noddatnooko ngootaagu vivve leydi ndi kala kanum en fof
e waasde wonde lenol gootol kadi wo hunoo ma o zoofto o hormoo faandu
almuudoyaagal Moritani. O wiya kadi wonde Moritani ko diidel denndinoowel
hakkunde Magreb Arab e Afrik Valeejo, mahiindi e Islaam kono udditiindi e
leyzeele mawze. Ziizo haalaaji ngaddani mo jogaade hoolaare renndo valeeve e
tuubakoove Farayse, kadi o resnooko debbo tuubaako Farayse naajo. Mbaylaandi
jangde waylii seeda wonande waktuuji Arab (6), waktuuji Farayse (30) e nder
yontere, wonti waktuuji (10) Arab, waktuuji (25) Farayse e nder yontere, haa
wonti waktuuji (Arab), waktuuji (25) Farayse e nder yontere wonande duze
tokoose. E oon sahaa waznoo ve rokkude Arab waktuuji keewzi ko ngam xeewde
baztinde jangde renndo e jaabaade yoga e zavvaande safalve ndeen, foozantonoove
yoo Arab hokke hakke mum e nder jangde leydi.
E baylugol janngde leydi 1959 e veydude e
mum waktuuji Arab, ngaddani safalve foozanaade yoo Arab vur janngeede a Farayse
wazi noon ve mbiyata Arab ko zemngal mavve neeniwal, valeeve Moritani nde
njiznoo ko yoo Farayse vur janngeede sabu Arab wonaa zemngal mum neeniwal.
E hitaande 1964, laamu safalve fewji
naatnude tovve Arab e nder kawgel ngam yawtude e tolno gozzo. E hitaande 1966
laamu safalve yaltini doosze yoo Arab won zemngal janngetengal ala e sago e
nder duze hakkundeeje ze. Valeeve Moritani naniraani zum jam, almuvve duze
Nuwaasot e Rooso tawa tongtizumen ko valeeve mawve wonve e laamu, hono
winndunoove ko wiyete, "manifeste des 19', kawnitii, hare wazi hakkunde
almuvve valeeve e almuvve safalve, wazi maayve e gaaniive, duze hakkundeeje ze
uddaa hade hitaande jangde maayde.
Hakkunde 1967-1973 laamu safalve e
gardagol Muttar wul Daddah fewji zemze zizi fof Arab e Farayse yoo njannge e
duze laamu fof. Muttar wiyi Farayse yoo jannge mbele Moritani ina hevindoo geze
aduna kese, Arab yoo jannge mbele ina reena pinal Arab e diine Islaam. Feere
nde wonnoo ko vosirde seeza seeza ngam yoo Arab vurto Farayse waktuuji, kono ko
jam jam ve njahri. Ko ndeen ko wiyetee CIA sosaa, zuum firti ko hitaande
addannde, so cukalel naatii ekkol janngata tan ko Arab.
E hitaande 1968, doosze laamu mbaylaa
ngam yoo Arab won zemngal ngenndiwal e liggortengal sara zemngal Farayse.
Zemngal Arab ina vosniree seeza seeza gila e Resiongaaji haa e Departemaaji,
Guverneeruuji e perefeeji mbazaa jannguve Arab, mbazti winndude e Arab, haalde
safaroore. Ngol dawrugol janngde yoolii sabu wonande Valeeve Arab rokkiraa
doole ko ngam lankude zumen, ngam yizde laamaade zumen.
Hakkunde 1973-1979, sevvitiive safalve e
wondude e laamu mbayli jokkondiral hakkunde Moritani e leydi Farayse: Ugiyya
sosaa, MIFERMA wonti sosietee laamu. Laamu ngu felliti waztude Arab zemngal
vurngal Farayse ngam lankude valeeve e waawde jiiimde zumen e wostaade zumen.
IPN sosaa ngam waztude muulde defte sabu defte goodnooze kala ngonnoo ko e
zemngal Farayse wonande safalve ko zemngal jizngal waylude Moritaninaave yoo
njogo pinal Farayse, kamve ne ve njolbini ngal ngam ngam janngude Arab e
waztude Moritaninaave fof aarabeeve walla safalve. Ekkolaaji Arab cosaa,
janngatnoove mahadraaji mbaztaa jannginoove duze laamu.
Ezen poti faamde tawde kamve safalve ve
caliima njiimaandi zemngal Farayse hoto ve paggitaade pinal mavve, ennen en
potaani javde ve pawa e men zemngal Arab tawa fayndaare mavve ko yizde ubbude
pinal men e yoolde zemngal men.
Hakkunde 1979-1999: Baylugol dawrugol
jangde leydi e hitannde 1973 fof danaani siyneede sabu e hitaande 1975 hare
hakkunde Moritani e Sahara ummii, leydi ndi naati cazeele mawze, haa sevvitiive
safalve njokkondiri e koninkoove safalve have livi laamu Mutaar Wul Daddah e
hitaande 1978. Sevvitiive "Naasiristuuji e Baasistuuji" veydii
nannude e payndaale mumen e waztude leydi ndih leydi safalve tan e rollude
zemngal Arab nokku mo foti jogaade e leydi he. Koninkoove hevtunoove laamu ve e
jokkondiral mumen e sevvitiive safalve njeeyni won de Arab ko kanum woni
zemngal potngal liggoreede e leydi he, e ngam hevde valeeve ve kevtini
"zemze tati ngendiije ze", ve mbiy Farayse ko zemngal kozal, zum ko e
hitaande 1980.
Tuggi hitaande 1979-1985: fayndaare nde
woznoo koo yoo zemngal Arab mawnu e leydi he, ve puuntiri valeeve yoo
"zemze ngenndiiji ze ngonoy zezze liggorteeze, kono ala e sago ala e sago
evvooji e wittoooji e heblooji mbaze haa ze mbaawa sozeede e duze laamu, ve
njavi yo ze mbinnde e alkule latin, duzal zemze ngenndiiji sosaa. E nder
yaakaare mavve ve njiznoo ko yo Arab won zemngal denndingal moritaninaave fof,
kala cukalel naatngel janngde ina foti haalde zemze zizi ngenndiiji tawa arab
ina e majje. Farayse wonde zum zemngal ngam dande udditaade e aduna, yoo aroy e
caggal, zemze ngenndiije vurtoo zum. Kono ziizo evvoojhi fof ndonki siyneede
Nde ziin miijooji ndonki siyneede,
ardiive ve kadi ngam riiwtude jangde zemngal Farayse e leydi he, pecci dawrugol
jangde leydi ndi: Ko vuri heewde maa mbiya safalve fof payraa e janngde Arab,
valeeve payi e jangde Farayse. Caggal zuum ve udditi duze jarriborze jangde
zemze ngenndiiji e Nuwaasot e nukkuuji gozzi e daande maayo. Nde yahnoo haa
woodi valeeve faamve wonde ve mbaziri noon ko ngam yizde riiwtude zemngal
farayse ngam mbele Valeeve ina njannga Arab ala e sago e yantude kadi miijaade
valeeve ve wonde so nezzo jannginii vingel mum e zemze ngenndiiji ngel
jogoraani liggoraade ze e nder leydi he alaa ko haali noon caggal leydi. Zeen
duze uddaa, valeeve payti e duze jannginirteeze zemngal Farayse jogornongal
maayde e anniya mavve. Ko zum tagi oozo anniya joofaano.
E kitaale 1999-2001, laamu ngu wayli
dawrugol jangde leydi laawol joyavol tuugnaade zum e zeezo geze:
- wonde jannginirde zemze keewze ina
keewi fere, ina naamndii kaalis keewzo, wazi noon ina naamndii jannginoove
heewve, ina naamndii kavirze keewze.
- Wonde janngoove ve njahraani yeeso e
doge karraagal kadi ve kevindaaki zemze ze no feewi.
- Wonde heblooji bazeteezi zi njahdaani e
xellitaare faggude e renndo leydi ndi.
Ngolzoo baulagol artirii walla veydii
hitaande walla tolno e kolees, kadi Hiisa, siaas, fiisik fof njannginirteeko
zemngal farayse kono filo, istuwaar, goograafi, IC, IR kala ko fayti e pinal
jannginirteeko zemngal Arab. Ko goonga yoga e safalve haa teengti noon e
sevvitiive ve ina njinnoo ko vuri zum. Kono enen valeeve ezen poti waztude
hakkillaaji: ve mbazii peeje fof ve ndonkii waztude en safalve no hardaneeji
nih, jooni ve nattii huutoraade nddoldoolaagu, ve kuutortoo ko hakkillaaji
mavve, so tawii kala geze pial ko e Arab njanginirtee, so tawii cukalon valeeve
nahrii oon bannge so reenaaki tan ngontat ko ve ngoni ko, kadi so tawii cukalel
danaani tovve (5) e Arab walla farayse hevataa ko wiyetee Berwe walla Bak. En
njiy ko wiyetee 'serie AB' nattii e nder ndiizo mbaylaandi, ina firta ezen
nganndi kuccam zam haa tenngti noon zemze ngenndiiji mbeddaa ko jaavi
haattirde.
Kono wasiyaaji njogiimi ko yoo en ndun
sukaave men yoo njanngu Arab o, hoto mbelsindo zemngal Arab ngal sabu, kadi yoo
tiizno e zemngal Farayse ngal ngam mbaawa yahrude karraagal sabu ko zuum hay
sinno ina wazi mogge ko kanum woni kuccam laamu hannde ngu. Kadi ezen poti
xeewde yoo zemze men zee ndokke hakke mum e leydi he, yoo coze e duze laamu,
yoo liggore. Enen valeeve en calaaki yoo zemngal Arab jannginire, hay sinno nih
ko ve jinnganve koye mavve, kono cali zen ko yoo Arab wazire kavirgal ngal
yoolde hujjaaji men e leydi he, yoo Arab huutoree ngam majjinde zemze men e
yoolde pine men. Ngannden ko ndeezo fayndaare safalve njogii, e yonta fof eve
vosa e ballondiral mavve e aarabeeve e tuubakoove, sabu maslahaa mumen ina
heen. So en xeewii hannde dawrugol caggal leydi foozanii ko leyzeele aarabeeve
e islaamiyankooje wazi noon Moritani ina wallave sarde zemngal mavve Arab e
yaajnude pinal mavve Islaam e nder leydi he haa e nder Afrik valeejo. Yoga e
ardiive aarabeeve maa islaamiyankoove yantude e dille nder leydi ndi, mbaawnii
laamu ngu walla Muhammed Wul Abdul Asiis yoo tax jokkondiral hakkunde Moritani
e leydi Israaiila, ko zuum veydii jaggande mo junngo e walludemo. Zeezo
leyzeele hono Libi, Iraan, Kataar, Siiri, Kuwoyti, Suudaan ekn...
Won e valeeve wiyoove wonde e yonta
Muttaar Wul Daddah, potal ina waznoo e leydi he, valeeve ina kalfinanoo
jaagorze mawze e nder leydi he, kono zuum ko waasde veen faamnoode walla
zaminanoode e makko. kono saabinoo zuum ndeen ko zemngal Farayse vurnoo waawde
jannginireede e leydi he, kala ko valeeve vurnoo janngude ngal. Ko valeeve o
huutorii haa aafi ndalli Moritani, omo liggoroo hakkille, omo xeewa holno Arab
waawirta lomtoraade Farayse. O naatii noon e juumre mawnde o naatni leydi ndih
e hare Sahara, leydi ndih woznoon ko ndoofoldi, Sahara zesii heptude ndi nih
hay sinno Maruk e Farayse ko e mayri wondi. Nde sevvitiive safalve ngarti e
leydi he caggal nde njanngoyi njoton diri e sevvitiive aarabeeve caggal leydi
ndih, njizi laamaade mbele ina ciina waztude Moritani leydi safalve 100%, zuum
noon gasataa so wonaa ve kenoo ve liva Muttar Wul Daddah, mbele geze ze ina
njaawa sabu hare sahara nde tardinii golle safalve e yizde waztude moritani
leydi aarabeeve 100%. Ve mbaawaano livde Muttaar so wonaano ve njokkondiri e koninkoove,
ndeve njokkondiri e koninkoove ve livi Muttaar, ve ndartini hare sahara e hitaande
1978, e hitaande 1979 dawrugol janngde waylaa, Arab dani doole. Ko hedde 1981
ve kevtini zemze ngenndiiji kono wonaano haaju mavve yoze njannge ze liggoree
zuum wazi yahaani hay nokku, kono hazataa enen kam janngude zemze men, sabu
lenol waawaa vamtaade gaagaa zemngal mum. Sirru nani e zemngal, so ngal
janngaama, jannginiraama, wiztaama tan lenol maggal vamtoto.
Safalve mbonnii dawrugol janngde leydi, e
baylagol sakket dawrugol janngde nde, en njiyii so tawii ezen njogii gite
nanooje, paamooje wonde sukaave janngoove hande ve alaa fof zemngal kevindii:
wonaa Farayse, wonaa Arab, wona Anglais, kanje fof ko ve afxoove ze tan alaa
heen fof ngal ve ziggini wazi noon ko dawrugol ngol miijaaka no feewi, kadi
laawol jannginirgol ngol jannginoove ve kevindaaki ngol. So tawii noon
jannginoowo hoccaa ko e mbedda walla heblaa ko e lebbi wolla jonte, oon waawaa
jannginde cukale faama sabu alaa humpito to bannge zemngal ngal ko adii fof,
hevindaaki laawol jannginirgol ngol kadi alaa hay dara ko fayti e ko wiyete hakilantaagal.
Nde aduna oo fof hawri Jomstien hedde Tayland e 1990, leyzeele mawze ze kunii
wonde hay leydi ngootiri fotaani woppude sukaave mum e humambinnaagal tawa
saabii zum ko rafi ngalu, kadi e hitaande 2000 to dakaar ve mbiyi kala nezzo
ina foti janngude. Balla keewze naatii e moritani gila ndeen, balla ze ina
mbaawnoo huutoreede no haanirta nih haa dawrugol janngde moxxol danee, kono ko
vuri heen heewde dirtina ko heddiii heen ko huutoraa e paydaale waztude leydi
ndih leydi safalve 100%. Hankadi ngam fuuntude rokkoove ngaluuji ve, ve
njaltini doosze wonde alaysagoyaagal janngde wonande kala cukalel potngel
naatde duze laamu. Ve urnii ve mbiyi vuri himmude tan ko yoo sukaave njanngu
hay sinno paamataa ko njanngata ko, ve xeewi keewal kono ve xeewaani kevindagol
ngol. Ve natti tardinde sukaave so tawii ngalaa hakke yawtude e tolno dewzo e
tolno ngoni o. Ndeve nganndi wonde jangde nde ko ko boni, ve ceerndi, valeeve
mbazti jannginireede Farayse, safalve mbazti jannginireede Arab. Caggal zuum
duze ze ngonaa laamu uddita, ngonti no bitikaaji nih, jannginoove laamu ndogani
toon , won heen natti nih arde jannginde duze laamu ze, jokkondiri zum e laamu
tan ko so lewru maayii ina heva njovdi mum. Veydiive udditde duze ze ngonaa
laamu ko eve njogii jawdi eve mbaawi yovande vivve mavve, kono yoga e valeeve
ngalaa ngalu saka nawa vivve mumen to duze laamu. Duze jaavi haaztirde cosa,
vivve miskineeve so kevii Bak, payree toon, vivve safalve walla wallidive
safalve payree e duze jaavi haaztirde leyzeele mawze walla aarabeeve, so
ngartii ndokkee liggeyaaji moxxi. So en xeewii hannde lamii Moritani ko
janngunoove Arab walla janngoynoove leyzeele aarabeeve tawa ko safalve. Ko zuum
wonnoo fayndaare mavve, waztude liggoraade zemngal Arab. Xeewen hannde ko
janngintee, sukaave tokosve ina njannginee cimooje mawze, walla jookli Islaam
mawzi walla geze ze njahdaani e hakkillaaji walla duuvi mumen, tawa kadi
njannginirtee ko e zemngal Arab, ngal ve muuynaani, ko zuum wazi yoga e sukaave
men koko mbemji. Hay enen jiknaave hannde ezen njogii ngaanumma, tawde kuccam
mavve ko yoo Farayse nattu jannginireede, hay sinno eve payta e zemngal kozal
gonngal.
Moritani gila hade njiymaandi tuubakoove
walla Farayse, ngam yizde yoo zemngal Arab e diine Islaam jaalo e mum janngeteeno e leydi he ko Kuraana,
duze Kuraana ngonnoo e leydi he, ko zuum saabii nih yoga e mavve njizaano
Farayse gila adan.