Ina sikka won`de hakkunde Pullo e Nagge wonaa tan jawdi e joom mum, Won wiyoobe won`de e yontaaji booydi Fulbe ina battortoronoo Geno Nagge. Ko wadi kadi fulbe ina ciforee` les juifs de l`afrique` ou `les Kurdes`, ko caragol mabbe wadi noon, ebe njiytee e yoga e nder leydeele Afrik, Sabu jawdi mabbe ndariindi, kala to be ngari be yeewatnoo ko faamondirde e laamuuji leydeele de be ngoni de ngam be mbaawa hisnude jawdi mabbe, yoga e mabbe ngontii goddum e nder fergooji mabbe mawdi, Kono Geno yettaaama wonnoon Pulaggu ko pinal booyngal, haa jooni e ngal heddii, kadi demngal ngal ina hallee e leydeele keewde hay sinno ngaddiin o no seerta heen sahaaji.
Docteur Sow Mohamed Lemine jeyaado Monngel gonda hande Maruk, ina weddi naamndal ` hono fulbe ceertirta e nayi tawa ko seese seese`.
Eden mbiya mo e hakke miijo men `Nagge ko huunde moyyere, heewnde nafoore so tawii nehiraama no foti nehireede nih, hande eden nganndi yooro ko ko hawi ina hanndi leydeele Sahel to nayi buri heewde, so tobaani, ilaani, gaynaako e demoowo jammbu jalel nguurndam mumen sattat, Ko duum wadi ala e sago peeje cakkee ngam hirjin`de joom jawdi keewndi en be yoo yeew no ustiri ndi, sabu so be yeewaani no be ustiri ndi, sato ustanndi, sabu hande so en yeewi e nder Moritani, jawdi buri heewde e durngol`,
Wonande fulbe niibbe e gure cadeele keewaani sabu joom mum en keewaani marde jawdi keewndi, kono hay been en teskitiima ko eggube hitaande fof ngam danndoyde jawdi mumen, buri heewde cadeele ko fulbe eggooru hodooru, so neddo hodaani waawa jangi`de biyi mum, waawa safraade, waawa hay rewde Geno no wiyra nih, sabu to jawdi moyyata do wonaa doon neddo moyyata, Nde tuubakoobe nagri e nder leydele Afrik , fulbe ngoddoyat, ndoga paya to buri woddude sahre ngam hoto njobde `limopo` ko duum wadi hay nde leydeele afrik de kebi koye mumen, laamu rokkaa ko leyyi goddi,
Han`de ko mawdum won ko danaa e janngube, aldube, finbe, hatanteebe, kono yarlitaare ina sokla ngam ummital pulaagu e pulaar, ina waawi tawa pulaagu maayaani pulaar majjaani ko no so en ndaraaki ko e leydeele de ngonden de fof ngadoto den majjineede, Aduna han`de ko hare pine e demde, gooto fof yeewata ko yoo pinal mum jaalo, yeebee, nawee jehre, soodee, enen eden poti disde pulaagu e pulaar settel cerel yeru laamuuji men hanki pattamlami, Tuubakoobe nde njidi fuuntude en yoo en njanngu demde mumen mbiy en ko `demde men ko maayde mbaawaa tambaade gandal` aarabeebe nde njidi yo en njanngu demngal mumen mbiy en `demngal men ko cobngal, waawaa badtoreede Geno` mbele wonaa ko Geno tagi Pulaar e pullo? ko tagi demngal ina burnee gongal? duum ko miijo neddanke, Ngaree ceerten e doyngol, caloden fuunteede e hoomteede, Ko goonga en njangat demde tuubakoobe, en njanngat Arab kono en mbaawa wontude be, holi ko mbatten wontube nih?
addi njelaari ko joote, hoto njiggoyo den tawa eden njogii ko ngardi, Pulaagu e pulaar ina ngardi, heddii tan ko ummaade ngam yeeyde pinal men caggal leydeele,
Ina naaga e jogiibe humpito nde njokkata widtooji ko fayti e demdiyankaagal, karraagal kesal, ekn,,,,haa mbaawen artirde ko majji e demngal men e pinal men, Njaben winndude e mooftude ko mbinnduden, Ganndal ina woodi, kono ko demngal huutortee haa gandal danee, neddo rewata ko e demngal haa dana ganndal, Lenol waawaa bamtaade so wonaa e nder pinal mum e demngal mum, yoo jaren en huunde fof haa demngal janngee, sodee e dude laamu, huutoree e nokkuuji liggordi, Ko en juulbe kono en ngonaa aarabeebe en ngonataa en njidaa en poodantaako won`de aarabeebe,
Noppi malaadi pudata ko e hoore malaande
On njaaraama odon naaga yaafuya
Aucun commentaire:
Enregistrer un commentaire