En njiɗiino waɗde yeewtere adannde e nder Caali Jakka Mawɓe.......Dingiral Sukaaɓe tawa ko e haala kono sabu Geese leefde e Moritani ɗe balɗe en ndañaani kono maa en ete hay sinno ko e binndol yeewtude seeɗa ko fayti e Tiitoonde dow nde.
Gasata so en njiɗi faamde dawrugol jaŋde leydi Moritani; e ko bonni ɗum; e no laamuuji safalɗe njiɗiri lankude ɓaleeɓe e leydi he; en nduttoto caggal seeɗa haa nganden ko woɗno anniyaaji maɓɓe e hono ɓe ciynirnoo dawrugol ngol ɓe njiɗnoo aafde e leydi he; tawa tawde ko kamɓe tan laami haa jooni laamu garɗo fof waawa tuugnaade heen.
So en nduttiima e doosɗe laamu Moritani gila hitaande 1959 haa 1961; eɗe mbiya wonde Arab ko ɗemngal ngenndiwal; Farayse ko ɗemngal liggortengal. Ɗuum holliri wonde Ɗemɗe keddiiɗe ɗe keɓtinaaka e leydi he. So a heptinaani ɗemngal neɗɗo noon; a heɓtintaa neɗɗo o. Ɗee doosɗe kam ndiiwtii wonde PULAAR...SONINKE e WOLOF ko ɗemɗe ngenndiiji; kadi mbaawaa liggoreede; waɗi noon ko Arab tan rokka yoo won ɗemngal ngenndiwal; ngal Moritaninaajo fof foti janngude haala so yiɗi so añi.
Ina jeyanoo e ƴoƴre Muttaar Wul Dadda; waawde mo huutoraade won e peeje hawo waawa fuuntude ɓaleeɓe wondunooɓe e makko ndeen ɓe. E nder haalaaji makko o noddatnoo ko ngootaagu leƴƴi leydi ndi kala kañum en fof e waasde wonde leñol gootol; o huno kadi mo o ɗoofto o hormoo faandualmudoyaagal Moritani. O wiya Moritani ko pom hakkunde Afrik Aarabeeɓe e Afrik ɓaleeɓe; mahiindi e Islaam udditiindi e leyɗeele mawɗe. Ɗii haalaaji gaɓɓule ngaddannoo ɓaleeɓe ndeen hoolaade mo e tuubakooɓe wonande laamu makko.
Mbaylaandi jaŋde waylii seeɗa to bannge waktuuji; Arab waktuuji 6; Farayse waktuuji 30 e nder yontere haa wontoyi waktuuji 25 e nder yontere wonande duɗe tokoose ɗe. Saabinoo ɗum ko yoga e seɓɓitiiɓe safalɓe mbiy ala e sago Arab fawe to foti ɗo e nder leydi he.
E baylagol jaŋde leydi e naatnugol e mum waktuuji Farayse e daawal hakkunde 1959 e 1961. Ko ndeen pooɗondiral joli hakkunde safalɓe e ɓaleeɓe. Safalɓe ina pooɗanoo yoo ɗemngal Arab ngal jaalo e Moritani waɗi noon ɓe pooɗtata ko aarabaagal kadi ɓe mbiyata ɗemngal Arab ngal ko Ɗemngal maɓɓe neeniwal; ɓaleeɓe ne ina pooɗanoo yoo ɗemngal farayse ngal ɓur janngeede sabu ɗemngal Arab ngal wonaa ɗemngal mume, neeniwal kadi ko kañum en ɓurnoo janngude ɗe,gal farayse ngal.
E hitaande 1964; laamu safalɓe fewji naatnude toɓɓe Arab e kawgel fayde tolno goɗɗo. E hitaande 1966 laamu safalɓe yaltini doosɗe; yoo Arab won ɗemngal janngirteengal ala e sago e nder duɗe hakkundeeje he. Ɓaleeɓe Moritani naniraani ɗum jam; almuɓɓe duɗe Nuwaasoot e Rooso tawa toŋtiɗumen ko mawɓe wonɓe e laamu; hono winndunooɓe ko wiyete manifeste des 19; kawñitii; hare mawnde waɗi hakkunde almuɗɗe ɓaleeɓe e almuɓɓe safalɓe; waɗi boomiiɓe; duɗe hakkundeeje ɗed udda gila hitaande jangde maayde.
Hakkunde 1967 e 1973 Safalɓe fewji yoo ɗemngal Farayse e ɗemngal Arab naatne e duɗe laamu fof. Muttaar Wul Dadda wiyi yoo Farayse jannge mbele Moritani ina udditoo e leyɗeele mawɗe kadi waawa udditaade e gannde kese; yoo Arab jannge mbele ina reena pinal Arab e Diine Islaam elle Moritaninaaɓe fof ko aarabeeɓe walla mbiya ala e sago neɗɗo waawa arab ngam wonde juulɗo. Ko ndeen doosɗe mbaɗa wonde cukalel so naati duɗal hitaande mum adannde ko Arab ɓolo ngel jannginirte.
E hitaande 1968; doosɗe laamu mbayla wonde Arab ko ɗemngal ngendiyeewal yoo won sara farayse ngam wonta ɗemngal liggortengal. fayndaare maɓɓe e oon saatu ko Arab jannge mbele mbele safalɓe ina lomtoo liggotooɓe ɓaleeɓe tawa ko e ɗemngal farayse ngal liggortoo. Ɗemngal arab ina ɓosnee seeɗa seeɗa; jannguɓe arab ina mbaɗee Guwerneeruuji; perefeeji ekn...ɓe mbaɗti kadi, huutoraade ɗemngal arab ngal e ɓatakuuji maɓɓe; ko ɓuri raɓɓiɗde ɓe mbaɗti liggoraade ngal.
Hakkunde 1973 e 1979; seɓɓitiiɓe safalɓe e wondude e laamu mbayli jokkondiral e Farayse; Ugiyya sosaa; Miferma wonti SNIM societee laamu. Ɗuum ko huunde moƴƴere miin mbiyatmi; Ko boni ko laamu ngu fellitde waɗtude Arab ɗemngal ɓurngal farayse ngam lankude ɓaleeɓe e leydi he e wostaade ɗumen yoo ngontu no hardaneeji nih; en mbiyraani noon yawaade hardaneeji kono ko noon ɓe njiɗnoo waɗtude en; ɓed njoola ɗemɗe men e pine men enen ɓaleeɓe kono ɓe nganndaano wonde pine men so keccaani pinal maɓɓe; pinal maɓɓe waawa heccude ɗe. Ko wiyetee IPN sosaa ngam muulde defte waɗnoon defte goodnooɗe ɗe ko defte Farayse ɓe mbiyata ko pinal tiibakooɓe woni e majje. Ɓe njolbini jannginirde ɗemngal Farayse ngal hoto ngal waylude pinal maɓɓe kadi mbele eɓe mbaɗta Moritaninaaɓe fof safalɓe; Duɗe Arab cosa; Janngatnooɓe Mahadraaji mbaɗta jannginooɓe arab;
En paami wonde tawde kamɓe safalɓe ɓe caliima ɗemngal Farayse ngal hoto ɓe paggitaade pinal tuubakooɓe; enen ɓaleeɓe ne en potaani jaɓde ɓe pawa e men ɗemngal Arab tawa fayndaare maɓɓe ko yiɗde ubbude pinal men e ɗemngal men.
E hitaande 1979 haa 1999; baylugol dawrugol jaŋde leydi 1973 dañaano siyneede no ɓe njiɗiri nih sabu e hitaande 1975 hare hakkunde Moritani e Sahara ummi; leydi ndih naati caɗeele mawɗe haa seɓɓitiiɓe safalɓe njokkondiri e koninkooɓe safalɓe haɓe liɓi laamu Muttar e hitaande 1978. Seɓɓitiiɓe safalɓe jiggoyiiɓe Baasism e Naasirism mammi ngam yaawnude yettaade payndaale mumen so waɗtude leydi ndih leydi safalɓe tan e toownude ɗemngal Arab ngal. Koninkooɓe e seɓɓitiiɓe safalɓe njeeyni wonde ko Arab woni ɗemngal potngal liggoreede e leydi he; ɓe mbiyi Farayse ko ɗemngal koɗal; ɗuum ko e hitaande 1980.
Tuggi hitaande 1979 haa 1985 ɓe mbiy ɗemngal Farayse ngal ko koɗal; yoo Arab won ɗemngal Moritaninaaɓe fof kono yoo ɗemɗe goɗɗe ɗe hono PULAAR..SONONKE e WOLOF yoo mbiɗte haa mbaawa janngeede; ɓe ,jaɓi yoɗe mbinndire e alkule LATIN; wasiya mo ALhadj Mahmuud Bah rokkunoo.Duɗal ɗemɗe ngenndiije sosa. E yaakaare maɓɓe hay sinno ɗemɗe ɗe coɗaama e duɗe aamu cukale ɓaleejo fof ina foti janngude Arab o e gootal e ɗemɗe ngenndiiji ɗe. Farayse yoo aroy caggal; Duɗe jarriborɗe mbaɗa; ɓe tawi ɗuum wonaa e maslaha maɓɓe; ɓe mbayli sawru mbaggu. Ɓe njiwnoo ko woppinde ɓaleeɓe ɗemngal farayse ngal; tawa ɗemɗe mumen coɗetaake e duɗe laamu; hay so coɗaama ngollortaake. Kadi yoga e ɓaleeɓe paami ko fuunti sabu so a neldii ɓiye e ɗeen duɗe hay sinno heɓii seedantaagal gollortaako ngal;
E hitaande 1985 haa 1999 leydi ndi ƴetti laawol dawrugol goɗngol; ngam wiyde jannginirde ɗemɗe keewɗe ina heewi fere. Ɓe mbiy yoo ɓe ngannginire ɗemngal Arab tan ɓeya njannginire ɗemngal farayse; ngool dawrugol fof ɓurnoo bonde e leydi he sabu ɓeydu seerndude moritaninaaɓe e oon saha so a ari e duɗe hakkundeeje ɗe; safalɓe ko bannge ina njannginire Arab; ɓaleeɓe ko bannge ina njannginire Farayse. Ngootaagu leydi kay haayti ɗo janngineede; Ko e ngaal daawal banke monjaal naati e leydi he. Duɗe ɗe ngonaa laamu cosa; Jangde e cellal nawa jehre; kala mo alaa ɓiy mum janngataa; safrotaako; sabu Duɗe Laamu mbonnaama
E hitaande 1999° 2000 haa 2015 hitaande ngonɗen nde; baylagol joyaɓol naati; waɗti cukalel so ina fuɗɗoo jange fuɗɗortoo ko Arab e hitaande mum ɗimmere Farayse ara; e ngel yaha waktuuji ɗi ina njerondira . won e macciyeeruuji ko e Arab ngel jannginirte won heen ko e Farayse; So ngel foti waɗde bac ko Nandi e Math e Sciences e Physi ko e ɗemngal Farayse ko heddii ko ko e ɗemngal arab; e waktuuji 2 Engele. Haa jooni dey caɗeele njaltaaka sabu jannginirde cukalel ɗemɗe 2 feewaani; haa teengti noon so tawii hay heen ɗelngal wonaa ɗemngal mum neeniwal; kadi cukalon ɓaleeɓe e safalɓe fof puɗɗortoo ko ɗemngal Arab. Jinngere nde haa jooni nattaani. kadi sukaaɓe ɓe hande a anndaa ko ɓe ngoni; ɓe maawaa Arab ɓe mɓaawaa farayse
Maa en eto e ko fayi arde jokkude yeewtere nde ngam ƴeewde peeje ngam yaltinde dawrugol jaŋde leydi ndi e nder oo seeɓo mo lofi ina ronki walla ina salii loftaade. Maa en ndokku kadi wasiyaaji hol ko potɗen waɗde hay sinno laamu woppii ko fotnoo waɗde.
On jaaraama
Aucun commentaire:
Enregistrer un commentaire