Jangde sukaave rewve dowri: Tonngi e Nafooje
Leyzeele aduna ze ndenndiino, ve tawi
wonde vamtaare maa xellitaare waawa gasde gaa gaa rewve njanngaani, liggaaki,
ndokkaaka hakke mumen. Ko zuum tagi e batu baznoozo 'Jomsten' to 'Tayland"
e hitaande 1990, leyzeele aduna ze fof kawri ina njerondira worve e rewve to
bannge jangde, e hitaande 2000 kadi ze kestizini ko ve girlitinoo fotndude
rewve e worve ko fayti e janngde. Ve evvi ko wiyetee ' Newnande jangde kala
nezzo zoon e fayde e hitaande 2015. Ve mbiyi kadi hay leydi ngootiri fotaani
rongkude yottaade ndeen fayndaare tawa saabii zum ko cazeele kaalis.
Kono so en xeewii, 2015 heddii heen ko
duuvi joyi (5), mbele leyzeele tokoose ze ina njogori yettaade faydaare
jannginde kala suka zoo e ndeen?
So en xeewi leydi men Moritani, kaalisaaji keewzi
pirlitaama ngam yettaade ndeen fayndaare, laamu kadi wazii taave mawze ngam
janginde kala suka, ko zuum tagi nih, hay sinno rewindaaka no haanirta nih,
'Farlinaama e kala suka jogiizo duuvi naatirzi ekkol yoo naat'. Hay sinno ko
sakkii ko ko ngam hevde balla, won ko wazaa, sabu so en xeewi e nder kuuval e
nder leydi he, e tolno lesleso (elementaire), so sukaave rewve vuraani
janngude, maa njerondir e sukaave worve. So en xeewii hannde e tolno
hakkundeejo (secondaire) 43% wazve Bac ko rewve.
Kono so en veti ngonka sukaave rewve
wonve e gure mawze, maa en taw ina seerti e ngonka sukaave rewve dowri. Won
tonngi keewzi kazooji sukaave rewve janngude, walla hay so njanngii, jangde
mumen bona.
Jeewte ina poti yuvvineede ngam ngam
ustude won yoga e miijooji walla vure tuugniize e fina tawa men ngam anndinde
yimve wonde jangde e aada ina njahda kadi ngonaa anve.
Sukaave rewve ve, jinnaave mumen, worve
mumen, xamaave mumen, mawniraave mumen, esiraave mumen fof ina poti yananeede
wonde nafoore mawnde ina woni e jangde wonande sukaave rewve ve e koye mumen, e
wonande renndo ngo, maa leydi ndih.
Renndo ngo ina foti fenntude jeewte ngam
dande jaabawuuji moxxi e kesi fayde e zii tonngi. Wonaa nezzo gozzo waawi
waylude ngonka renndo ngo, ko kango e hoore maggo foti tammbaade jangde sukaave
maggo rewve.
Jooni njaavanen yoga e cazeele walla
tonngi kazooji sukaa rewve dowri janngude walla hayso nganngi mbaasa wozzoyde,
jangde mumen yakkoo.
I. Cazeele renndo maa faggudu maa pinal (aada)
v Baasal e ceerndugol hakkunde debbo e gorko: ko zee ngoni cazeele mawze
pirtooje ko hazi sukaave rewve dowri ngalaa fartange ngam janngude no sukaave
worve gure mawze walla hono mum rewve wonve e zeen gure. Heen sahaaji, ina wona
tawa galla ko baaszo, alaa doole jannginde suka debbo o, kadi tawa laamu
wazaani duzal e wuro he. kono ezen njiya tawa duzal nani e wuro, galle o ina
waawi soodande suka debbo o defte e kuzi, kono naatnataa vizzo debbo o duzal
(Ekkol), wazi noon ko njiyaani nafoore wazde ngalu mum e jangde suka debbo maa
ngalaa yarlitaare ngam wazde jawdi mumen e jangde makko. Ina woodi batte keewze
gila e aada, haa e fina tawa, haa e pinal maa diine kazze sukaave rewve dowri
janngude, so sukaave rewve dowri njannginaaka noon, ceerndaama e sukaave worve,
kazaama fotde mumen. E nder galle so myontii, ala e sago maa gooto e sukaave
jannga, ko suka gorko o janngintee.
v Cazgol fere jangde so suka debbo o yehii haa college
v Cazgol fere wonande heblooji dokkooji golle, liggey
v Gozzugol duzal janngirgal
v Mahngo galle: golle galle, dawol nande kala, viram, xoogol, teenol, unu,
deengol cukalon, walla deengol gese xettata waktu cukalel dewel ngel so tawii
ngel alaa Ekkol. Ko goonga galle ina hatojini e golle cukalel dewel ngel sabu
ina mballita e faggudu galle he, kono hay sinno ko ngel jahowel ekkol, ngel
jogotaako waktu ngam reftaade ko ngel janngi ko walla wazde ekkorze maggel .
Zuum addana ngel welsindaade, haa ngel waasa fayde class dewzo e mo ngel
wazatnoo ngel, ngel woppa jangde.
v Tolno pinal jinnaave maggel e no ve njiyrata ekkol. So tawii jinnaave
ngalaa pinal jangde, ina sazi ko suka debbo janngata. So tawii kadi jinnaave
njiyri janngde suka debbo ko bonande suka debbo o ina waawi waasde janngude.
v Sikkitaare sukaave rewve ve walla jinnaave mumen rewve ko fayti e
nafoore jannginde suka debbo
v Dewle doxze: cukalel dewel xamee gila ina famzi, resee law, hay so ina
janngatnoo jangde mum heewi ko bonde
v Moovde reedu law: resee, dambitodoo e reedu, cukalel ngel taga mo
woppude jangde.
v Fina tawa: e nder renndo tawa pinal mum rokki sukaave rewve ko wonde e
cuuzi mumen, wiyoowo wonde faayiida debbo ko reseede, jinnaave walla mawve
miijotoo ko naatde hozande wonande suka debbo o ina rokka zum ndeenka e
nawndude soklaaji mum. Ko zuum wazi ina sazi baabiraazo miijotoozo nafoore
jannde suka debbo o, haa e wazde heen kaalisaaji tawde koo jogorzo yaltude
galle, jange makko naftaa mo, naftataa galle baaba makko
v Famzeende golle caggal nde o natti janngude: ina heewi hannde sukaave
rewve jannguve ina ndonki liggaade.
v Bassgol naatde law ekkol kadi ko huunde tardinoore janngde suka debbo
v Miijo wonde jangde ina bonna sukaave rewve, so ve njanngii ina addana ve
faggitaade jikkuuji bonzi.
v Miijaade wonde so a wondaani e mavve a waawaa reendeve.
II. Tonngi
jowitiizi e ekkol:
o Waasde woodde duze
(ekkolaaji)
o Gozzugol duze gila e tolno 1 haa e 2
o Ekkol waasde zum wirnorde, ndiyam walla safrirde
o Diiwgol sukaave rewve sowiive
III. Tonngi jowitiizi e dawrugol jannde leydi
§ Waasde laamuuji yarlitaare ko fayti e janngingol sukaave rewve dowri
kanum en fof e siifde payndaale nanondiraaze gila 1990.
§ Waasde yarlitaare haa fotnda rewve e worve
§ Waasde jogaade dawrugol cemmbinoowol walla ballitoowol yoo sukaave rewve
njanngu
En njiyi tonngi zi ina keewi kono ezi tonngitoo, so tawii renndo
yarlitiima yantude e ballal laamu.
ü Waylude ngonka e aadaaji
battinooji e jangde sukaave rewve: ustude maa dartinde dewle waawnere walla
doxze, e xamgol cukalel dewel gila ina famzi e woppude sukaave rewve ve cuvoo
nde njizi reseede e homo njizi resa zumen
ü Wallude communes e galleeji haa mbaawa rokkude sukaave rewve ve jangde
moxxere: xeewde ngonka mavve fagguduyankeewo haa mbaawa rokkude zumen laabi no
paggorii tawa janngde mumen bonaani
ü Javde e reende hakke suka debbo: hakke mum ko fayti e jangde e potal mum
e gorko gila e galle haa e renndo haa e leydi
Nafooje janngingol sukaave rewve
Ø So suka debbo janngii ina veda
alzinde dewgal, so o waztii liggaade omo waawi naftude galle mavve, hayso o
waztaani liggaade omo waawi wallitde sukaave no toppitorii jannge mumen. b.
Wittooji kollitii wonde debbo jannguzo vuri waawde toppitaade cellal mum e
cellal galle mum. Ve kenotaako e jibinde, kadi ve njibintaa sukaave heewve.
Rewve jannguve ina toppitoo jibinirgol mumen, kadi ina nganndi no ndeentortoo
rafiiji bonzi ko nanndi e Siida.
Ø So tawii debbo janngaani, gorko
ina janngi jangde toownde, jeewte hakkunde mavve ina mbaawi waasde heewde,
dewgal hakkunde mavve ina waawi waasde welde.
Ø Jangde ko mooftirgel ngalu
potngel reeneede haa yena: so tawii suka debbo yaltinaama ekkol gila ina famzi,
kala ko wazanoo e kaalis e jangde makko bonat sabu ko ma o heva tolno 2 walla 3
nde waawa soneede ko aawanoo e makko ko. Jinnaave poti ko reende mooftirgel
kaalis mumen, mballa suka debbo o no janngiri e ittude kala ko ina haza mo
janndude (keewgol liggey galle ekn...)
Ø Jannginde suka debbo waasnataa
jinnaave: Debbo mo janngaani hannde wonata ko baaszo janngo, kono debbo
jannguzo ina jogii liggey ina waawi wallude jinnaave mum saanga nde ndonkiti.
Aucun commentaire:
Enregistrer un commentaire