samedi 29 août 2015
jeudi 23 juillet 2015
Nguyka Ndagnaaka: Leydi maa jeyi wonaa Njeeygu ko hurum
Hannde o, leyɗeele keewɗe tawa ko jahruɗe yeeso to bannge 'Technoloosi' tawa ngalaa leyɗeele ɗo Ndemi, walla ina njogii leyɗeele ɗo Ndemi kono ngalaa jehreedi ɓadiiɗi, walla ina njogii leyɗeele ɗo Ndemi, jehreeji ina ko badtii kono pirlitte mumen fayto e njoɓdi gollotooɓe ina Keewi, walla kubbal ngal leyɗeele mumen pawata mumen e se na ndi mbayla ndemanteeri ina ina mbaɗta ɗum goɗɗum saɗti.
Ko ɗuum addani, ɗiin sosieteeji mawɗi njiyti jooni ko e jokkondirde laamuuji leyɗeele noddirteeɗe doofolle walla baasɗe ɗe, ciifondira e Muen nandire binndaaɗe jowiteeɗe e LUWGOL leyɗeele ɗe e daawal duuɓi 99, tawa kala EKTAAR 1, 1 kb jarata dolaar walla's mum. Ko ɗuum waɗi hannde sabu coggu ngu weeɓde e yantude kadi na e ɓe ngarii leyɗeele ɗe ɗe njoɓata gollotooɓe ko seeɗa, kadi kubbal eɗe newnana eɗe mbaɗti ɗum No. dawrugol kesol ngam jiimde e leyɗeele tokoose ɗe. Ɓe kaaɗaani tan e neldude Sosieteeji maɓɓe mawɗi garooji ina kosa Oil, Kanne, uraaniom, liɗɗi ekn ... ..tawa ɗi mbaɗdi maalde ko e laamuuji bonɗi laamiiɗi leyɗeele ɗe.
Ɗuum ko boomaare mawnde wonande leƴƴi haa teeŋti noon yimɓe e dowri sabu caɗeele ɗe ko e maɓɓe payi. Hakkunde yimɓe dowri e leydi ko huunde mawnde nd weeɓaani sifaade walla faamde haa teeŋti noon sifanaade e walla famminde ɗum neɗɗo mo alaa JEYI anndaa JEYI. Leydi e neɗɗo njiidi walla ɓurii nih jiidigal, hakkunde Jeyi e Joom mum hakkille waawaa sifaade haa timma waawi tan ko annominde.
Tawde mbiy ɗen so jeyi kaalee ina ko yimɓe dowri toɗɗa. Jeyi leydi KB GENO jibbini Barke mo e neɗɗo dowri gila e njaatiraaɓe, yo ɓe nguur e dow mayri, ɓe kuutoroo Barke mayri gila Ndiyam e, e ñaamde haa, haa e huɗo jawdi, e ɓesnooje haa, haa e leɗɗe. So in ƴeewii neɗɗo dowri huutortoo tan ko ndiyam ngonɗam e dow leydi: yara heen, defira heen, lootoroo heen, huutoroo ɗam bannge ndema, jawdi mum yara heen, kullon Laddé, ndiwri e leɗɗe e puɗi kadi nguura heen.
So in ƴettii lekki puɗoowi e dow leydi nafoore makki gasataa: gila e henndu poofeten ndu ɓuuɓri e, e ɓesnooje haa, haa maa yummaaje defirɗe leɗɗe e e e baaji care baɗirɗi juri e ngori e keɓɓi demmba haa haa tiba feewnude diñoore ngam ngam e jaalal tammbaade tiba haa haa e e kaggu tuntuleeji haa haa tagareeji e e e dankiiji haa haa sakeeji e ndallaaji paabi e howde galleeji gese maa haa wuro e feewnude karaŋeeji burɗe e e e Sabbi oxidase tooñɗe e e e boɓi unuɗe haa haa blade haa calɗi e e haa haa luugal njinndaangu e e wooronnge jalo haa haa jinndaangu e e e geppendal leggal goppu haa maa ... lajal ekn in mbaawaa gaynude nafoore lekki in njubbat heen seeɗa tan.
Ko e dow leydi wuuretee, ko e mayri the kadi sakketee Saanga nd maaya. Leydi Barke donaaɗo ko mo njaatiraaɓe daccani taaniraaɓe, taaniraaɓe ɗaccani ɓiɓɓe, ɓiɓɓe ɗaccana ɓiɓɓe mum haa e ɓesnguuji garoyooji. Jeyi noon ina heewi to reeniraa ƴiiƴam. Jeyi keewɗo tabitiniraa ko ƴiiƴam. Ko adii nd Sammba Fiyaaka Moggii in Naata e nder Afrik, jeyi ina tabitnoo, kono nd ɓe ngari ɓe Bonni jeyi o ngam huutoraade leyɗeele ɗe, ko ɗuum laamuuji ɗi Ndoni, mbaɗti wiyde leydi ko haa Laamu jeyi teeŋti noon ndi e ndi yeñtinaaka.
Eɗen njaakorii ko Ndema tabitini jeyi hay Sinno in ngonaa wiɗtuɓe No. feewi. Kono tuugniɗen tan ko e sikke, waɗi ngesa eggintaake noon. Aynaaɓe Kanum in KB eggooru hoɗooru in ngonnoo. Ko goonga nih gaynaako fof Sokli Laddé ina mo maa nokku Durni jawdi mum.
Nde tuubakooɓe NAATI in nder leyɗeele ɗe, ɓe naatni ndemanteeri kesiri e nder ndema leyɗeele ɗe. hono liige, Cacawo, Gerte ekn ... .tawa ndiin ndemanteeri koko yeeyoytee walla waylortee caggal leydi. Haa haande do ko ngool dawrugol tan yehetee ngam woownude yimɓe ɓe ko nanndi OMAFRA e e e Bŋsalle Pompiteer ngoppa haa maa Gawri Suuna ndiyamiri walla ndiya ɓuri e ñoobuku haa maa maa ñendiko Feela jaawɗo walla Feela leelɗo maa maa samme sewil maa maa dene ngaale faataato. Hannde kaaɗdi Tuubaak lomtiima sammba rewo, pompiteer lomtiima faataato. Ɓe naatiniri ndiiɗo ndemanteeri kesiri ko ko Mbele eɗen ngoppa ngoownoɗen ñaamde, mbaɗten jiggoyaade to maɓɓe, walla mbiyen eɗen ndema ndiin ndemanteeri ɓe mbaɗta in yeeyde masiŋaaji maɓɓe doosirɗi, gaawirɗi, coñirɗi, eŋere maɓɓe ekn ...
Nguyka ɓura ɗuum. Laamuuji leyɗeele tokoose ɗe ndallinirta jaɓde sosieteeji mawɗi ngara Luwa leyɗeele yimɓe dowri tawa ko ndiisnaaki ɗumen yiɗde yoo leyɗeele tokoose ɗe njogo 'KISAL NGUURA' kono haa Nanee Boyi laawi nayi sabu:
-
Leyɗeele ɗe ko ɗe HURUM yimɓe dowri
-
Ko ko ko ɗe luwirtee coggu jaafɗo ko ɗe booynaaɗe
-
Leyɗeele ɗe kala ko ko moƴƴe sabu AAWA e majje, soñete
-
Joom leyɗeele ɗe ndiisnetaake
-
Joom leyɗeele ɗe ndokketaake heen ko lowe tawa Kanum in naftortoo
-
Yimɓe nokku ɓe kadi ndokketaake Hoyre ngam gollaade e gese hay so he walla ngolliima e majje njoɓetaake poti yoɓeede ko, ko mbaɗtetee maccuɓe gollotooɓe e nder jeyi mum in
-
Ndemanteeri ndi ko kadi so soñaama caggal leydi yeeyoytee
Laamuuji ɗi poti neheede ina, ina yimɓe dowry poti fotndude fof haa heen jeyi mum in mbaawa tabitde, mbaasa hepteede. Laamuuji ina poti fammineede wonde JEYI wonaa NJEEYGU ko HURUM.
So in ƴeewii leydi Moritani ndi ɓurɗen anndude gila e ndi Laamu satigeeɓe, nd nokku daɗiiɗo mayo Senegaal innirtenoo NAMANDIRU haa o e o Laamu almameeɓe nd nokku wonti Futa Toro, hareeji jeyi ina ngoodnoo hakkunde safalɓe e ɓaleeɓe, walla nih hakkunde ɓaleeɓe e Koye mumen. Kolangal FORI, diiwaan kayhayɗi ko Kanum woɗnoo nokku demirɗo ɓurɗo wonde pooɗondirteeɗo, ko ɗuum waɗi hareeji keewɗi mɓaɗi ɗoon kadi laamuuji keewɗi tuddiniino ɗoon. Ko kolangal ngal addatnoo JIINGE, NGAPPUGU e GUUMEL bayliraaɗo seynimaadi hande wonnoode Laamorɗe haa teeŋti e Laamu satigeeɓe noon.
vendredi 3 juillet 2015
Cellal Yumma e Ɓiɗɗo
Nehdi ko
fayti e cellal Yumma e Ɓiɗɗo ina himmi no feewi e nder renndooji. Waɗi noon ko
Yumma woni jibinoowo ko ɓiɗɗo woni jibinteeɗo. Ko ɓiɗɗo ummotoo e reedu yumma
mum naata e nder aduna. Yumma e Ɓiɗɗo fof kiisetee ko tagooje leefɗe potɗe
walleede. Ko goonga e renndo fulɓe Baabiraaɗo heewaani wallitde Yummiraaɗo no
feewi saanga nde o sowii; haa jibina haa ɓinngel mum mawna. Kono Baabiraaɗo ina
foti wallude Yummiraaɗo saanga nde o sowii; haa o heptoo; haa ɓinngel makko
mawna.
En ngonaa
fanniyanke ko fayti e cellal; kono GENO rokkude en fartaŋŋe gollaade e pelle ɗe
ngonaa laamuyankeeje e yirlde eɓɓo tawa cellal ina heen; addanii en jogaade
humpito seeɗa ko fayti e cellal Yumma e Ɓiɗɗo.
Hade men
naatde e wasiyaaji paytuɗi e cellal Yumma e Ɓiɗɗo; eɗen nganndi wonde e
hitaande 2000 Aduna o fof renndiino; eɓɓi ko wiyetee ²Payndaale Ɓamtaare².
Fayndaare 4 toɓɓi ko ustude maayde Sukaaɓe 2/3 hakkunde 2000 e 2015. Fayndaare
5 toɓɓi ko ɓeydude cellal Yumma 4/5 hakkunde 2000 e 2015. Kono so en ɓetii seeɗa ;
maa en taw hay sinno won e leyɗeele taaɓiiɗe seeɗa ; alaa fof e leyɗeele
tokoose ɗe jogorɗe yettaade payndaale ɗe e 2015.
Hannde ɓetooji
ina mbiya wonde maa won 8,8 milions cukalel ina maaya kala hitaande tawa
dañaani duuɓi 5 tawa 2/3 e ɗeen maayɗeele ina mbaawno faleede haa teeŋti noon e
rafiiji Ɗojjo; Ndogu Reedu; Jontinooje e Ŋakkeende Nguura. Ko ɓuri 35000 debbo
ina maaya e kala hitaande; ko ɓuri 2000 000 tiggu ina maaya ñande njiibinaa
nde.
Fayndaare ko
fayti e CELLAL e ÑAMANTEERI e nder aduna he ko : Wallitde ngam ustugol wallitde
kuuɓtidingol wonande yummiraaɓe e sukaaɓe (Les duuvi 5), Ngam yettaade ndeen
fayndaare; geɗe tati garooje ɗe ina kimmi:
1- Ñamminde Sukaaɓe e Yummiraaɓe ñamri
moƴƴiri
2- Hisnude Sukaaɓe e yummiraaɓe e
rafiiji
3- Rokkude Sukaaɓe e Yummiraaɓe geɗe
cellal ɓurɗe himmude
Laawol ngam ɓamtude
cellal Yumma e Ɓiɗɗo ɓuri joofaade ko aadaaji paddorɗi tawa njowitii ko e geɗe
goɗɗe tŋwŋ kadi caɗaani to bannge kaalis ngam haɓde e geɗe gaddooje maayde
Sukaaɓe e yummiraaɓe e ñabbuuli. Rokka hoyre ko rewɓe sowiiɓe; tigguujie sukaaɓe
les duuɓi 2; waɗi noon ko baɗte ɓurɗe teddude wonande maayde e rafi e rafi ñaamde; ko ɓeen yimɓe ɓuri
farlude. Baɗte rafi ñaamde wonande ɓee yimɓe mbaawaa heɓɓiteede so ɓooyi e nder nguurndam kadi ina njogii baɗte
duumiiɗe.
Geɗe ɓurɗe himmude paytuɗe e Rewɓe
Sowiiɓe(0-9 lebbi)
1- Ñamri
Moƴƴiri
2- Kebbitgol
Feer Folat
3- Ñakko
paytuɗo e Tetanos
4- Kaɗgol e
Cafrugol kaɗowol jontinooje
5- Keblagol ngam jibinde e eɓɓude e
laayondirde cowagol
6- Haɓaade jalɓi
7- Jogaade safaara ko adii nde jibinta
wonande debbo cowiiɗo e caggal nde jibini e kaɗgol Yumma raaɓde Ɓiɗɗo e
koolkisagol ko fayti e SIIDA e ƊOYRU e RAFIIJI
Geɗe ɓurɗe himmude paytuɗe e Sukaaɓe(0-24
lebbi)
1- Muuyningol tawa ko kosam enndu tan
2- Safaruuji ko adii jibingol
3- Sooɗoraade Junngo mum saabunnde
4- Ñamri timmitinoore njuɓɓundi
5- Feer juɓɓuɗo
6- Timmotiral Vitamine A
7- TRO=
kebbitgol ndiyam
8- Kaɓgol e
ƴeewgol safaara ko fayti e IRA (Infections Respiratoires Aigües)
9- Ñakkugol
timmungol pawingol e duuɓi
10-
Kaɓgol e ƴeewgol safaara paytungol e IRA
11-
Haɓaade jalɓi (+ 12 lebbi)
Maale bonɗe
wonande Tigguuji
1- Caɗeele foofaandu
e muuynugol
2- Caɗeele
ñaamgol e muuynugol
3- Paawngal
4- Ɓuuɓgol ɓanndu
so memaama
5- Giddugol
6- Ɓanndu e
gite oole
7- Weyweyko boɗeejo ; ɓuutngo
e mbordi (dononɗe oole nder gite )
8- Ɓuutgol e gojjugol ɓanndu; mbordi maa
henndu ndu welaani sara wuddu
Maale bonɗe wonande jontinooje
1- Baylagol hakkille
2- Donkugol
yarde
3- Tuure
heewnde
4- Paawngal
mawngal
5- Foofaandu
yaawndu e saɗtundu
Maale bonɗe wonande ɗojjo becce
1- Foofaandu yaawndu ; wonande
sukaaɓe yahrooɓe e lebbi 2 haa e 12 ; poofaali 50 e nder hojom
2- Caɗeele foofaandu; cukkugol kine
3- Jangol ƴiyel ɓernde
4- Ɗojjugol cukalel ko ɓuri jonte 2
5- Donkugol muuynude; maa yarde e ɗojjugol
jokkondirngol
mercredi 1 juillet 2015
SEƁƁITIIƁE PORTII KOYNGAL E NDER LEYƊEELE AFRIK
En mbaɗiini
winndannde e jonte ɗeya ɓennude tiitoonde mayre woɗnoo ko AFRIK nana hakkunde
Martu Selbiyannkooɓe e taande Imperialist en. Caggal Wolde Adunayankeere
Ɗimmere Leyɗeele dennduɗe Amrik hono USA e Ngendiiji Sosiyalist Sobietik hono
URSS njalti hono leyɗeele ɗiɗi ɓurɗe jogaade kaɓirɗe hare ɓurɗe bonnde kadi
kala heen leydi ina reentii gonndi ina yaakori hay so bonnii ndi leydi kañum ne
yahdat heen; ɗe ngonti ko kañnje ɗiɗi tan nduhii tuubaaji. Ɗee leyɗeele ɗiɗi
naatni e Aduna he ko wiyetee ²Hare Ɓuuɓnde² ko anndiraa `Guerre froide`. Leyɗeele
keɗdiiɗe ɗe ndewi ko e ngootiri e majje; aduna o feccii e pecce ɗiɗi; heen
feccere rewi ko e URSS ndeya feccere rewi e USA; hareeji keewɗi mbaɗi hakkunde
leyɗeele keewɗe tawa saabii ɗum ko kañnje; hareeji hakkunde yimɓe leydi
ngootiri mbaɗi haa heewi tawa ko kañnje caabii; ndeen hare ɓuuɓnde jokkii haa e
kitaale 1989- 1990- 1991. Ko e ɗeen kitaale Ɓalal berlin fukkii; URSS saakii.
Yimɓe heewɓe ina tuuma George Bush laaminooɗo Amrik e oon sahaa suɓaade yo
aduna o jiiɓo mbele yimɓe ndonka nganndude to payi haa Amrik waawa hoonaade
waawa huutoraade leyɗeele kala. Ko ndeen ɓe njani e Iraak ɓe tuumi ɗum ina
jogii kaɓirɗe Simik caggal nde ɓe ngemmbunoo ɗum yoo fiy walla haɓ e Iran fotde
duubi jeetati ngam hoto Iran Siit dañde doole e ndee hettere leydi. Caggal
njanngu 11 Septembre 2001; tawde gaño Amrik gadano hono URSS yani; ɓe mbiy gaño
ɗimmo o ko Islaam yo ɓe mbaɗ feere ɓe itta ɗum e aduna tawa kadi eɓe lutti
ngemmbude leyɗeele juulɗe mawɗe hono Sauudiyya e Katar e Egipt ekn...Ben laden
ko kamɓe tagi ɗum ko kamɓe kadi mbari ɗum nde natti nafde ɓe waɗti lorlude ɓe.
Hannde waɗi noon Islaam wonti Islaam politiki leyɗeele mawɗe ina kuutoroo
peccoor hakkunde Sunnit en e gardagol Sauudiyya e Siit en e gardagol Iran. Nde
Amrik liɓi laamu Saddaam Huseyni; ɗuum addanii Siia en woɗnooɓe Iraak yiɗde yoɓtaade
ko Sunnit en mbaɗatnoo ɗumen e laamu saddaam; Iran kadi walliiɓe mbele Siit en
ina njogoo doole. Kono en njiyi nde koninkooɓe Amrik njalti Iraak waɗi noon ko
Barak Obama e nder Kampaañ mum ngam laamaade fodiino wonde maa yaltin koninkooɓe
ɓe Iraak sabu gonal maɓɓe toon welaano yoga e amriknaaɓe haa teeŋti noon e
Demokraat en sabu heewii ɓiɓɓe amriknaaɓe waasɓe toon piɗtaali mumen e yantude
kadi gonal maɓɓe toon ina naamndi noo pirlitte keewɗe hono kaalis keewɗo.Leyɗeele
Aarabeeɓe hono Sauudiyya e Katar e Kuweit ekn...ko kañum en mballatnoo ko
wiyetee SEƁƁITIIƁE ɓe ko; kono ɗe mballiratnooɓe ko yo ɓe njah ɓe kaɓoyee leyɗeele
goɗɗe hoto ɓe mbiyde eɓe ƴeewa laamu e nder leyɗeele Aarabeeɓe ballooje ɓe ɗe.
En njiyii kadi hono Amrik e cibooji mum hono Farayse e Engelteer mbardi
KADDAAFI e no caggal makko woni e fiinirde ɓe. Jangol laamu Kaddaafi maa addan
Seɓɓitiiɓe ɓe bonnude leyɗeele catiiɗe LIBI ɗe. En njiyi LIBI kam yakkiima. En njiyi
no Maali wayi hannde. Fedde wiyeteende DAAIS jibinaa tan ko maa won hitaande
kono en njiyii no fortiri koyngal mum. Leyɗeele mawɗe nguuranii ko Sunnit en
ngam hoto Iraan Siiri Siit en ɓeydaade dañde doole. Hono leyɗeele mawɗe
ballooje Sunnit en mbiyrata ina kaɓoo DAAIS? mojobere ina ɗoon. Alaa ko haɗi
Amrik e leyɗeele Orop faamondirde e Riisi so wonaa Riisi jaɓaani haɓaade SIIRI
e IRAAN. Coggu barigal petorol yande saabii ɗuum ko Amrik waɗtii yaltinde ko ɓe
mbiyata petorol a gaz de schist kadi waɗde maalde e Sauudiyya mbele ina saloo
ustude ko yaltinta e petorol ko mbele URSS tawde ina jogii petorol kadi ina
wondi e HIIƊEEDE mbele doole mum ina ustoo. Goonga o wonaa leyɗeele mawɗe ɗe
ina ngoƴa ko Riisi yantine Kirime e leydi mum walla kadi no yiɗiri yantinirde
IKREEN e leydi mum nih; ɗe njiyi ko helde doole Riisi mbele ina natta yeeyde
Siiri e Iraan kaɓirɗe bonɗe. Hannde fuɗnaange ɓadiiɗo ina jiiɓii kono ɓuri
bonde noon fof ko ngonka Afrik haa teengti noon e Afrik bannge worgo sahara.
DAAIIS so yantondirii e ALKAAYDA e ANSAAR DIIN e BOKU HARAM ekn... leyɗeele
hono LIBI; TINISI; MALI; MORITANI; NIGEER; CAAD; KOT NDIWAAR; NIGERIA;
KAMERUUN; SENEGAAL; GINE; GAMMBI ekn....ngontat no SOOMAALI nih. En njiyi no
DAAIS gollorii wanngotooɓe to Suus; so en njiyii njanngu ANSAAREDDIIN e Mali
hakkunde mum e Moritani e hakkunde mum e Kodduwaar maa en nganndu wonde geɗe ɗe
ngoni ko e reɓde. Geɗe ɗe njogori ko wontude cumu alarba waɗi noon ɓeen seɓɓitiiɓe
maa ummii ko e leyɗeele ɗe e koye mumen walla ina njogii heen wallidiiɓe sabu
hannde maa mbiya Islaamiyankoɓe fof ina kaaɓani tuubakooɓe. Kono so tawiino
bone ɗe njanata tan ko e tuubakooɓe baasi alaa kono so ɓeen seɓɓitiiɓe naatii e
ɗee leyɗeele ɗe limtuɗen dow ɗe mbomata ko leƴƴi haa teengti noon e leƴƴi ɓaleeji
waɗi noon ɓe kujjinortoo ko ɓeen ɓaleeɓe diine mumen sellaani kadi yoga e leyɗeele
he ina mbaɗi leƴƴi walla yimɓe ɓe ngonaa islaamiyankooɓe. Jamanuuji mettuɗi ina
ndooki ɗee leyɗeele. Alaa fof ko ɗi mbaawani ɓee seɓɓitiiɓe. En mbeddinooma
naamndal mbiyɗen holi ko foti wonde darnde men caggal nde ngarɗen e LAABI CELI
kono en njiyaani jaabawuuji tawo,
mercredi 17 juin 2015
Harameeji Jeeɗiɗi
So wiyaama Fulɓe ngalaano Diine walla ndewataano GENO ko
fenaande: Eɗen nana e nder daartol wonde Fulɓe koɗdiino e Yahuuda en. Ina gasa
tawa ɓeen ko e maɓɓe njiggii diine mbayli ɗum e pinal mum en. Jamirooje
sappo gonɗe ndalla diineeji biyeteeɗi ko telliiɗi ɗi hono Judaisme,
Christianisme et Islam tawa ko Harameeji Jeeɗiɗi Fulɓe ɗi itta
Ɗum ko miijo men tan wonaa Ibrahima Sarr wiy noon
Selon Ibrahima
Sarr dans `Hymne des sept serments`
texte sacre des peuls du Ferlo.
Konngol Harameeji*¹ Jeeɗiɗi*²
1. Buuɗal
yurmeende*3
2. ƴellitiingal e
innde Geno*4
3. Yo jam nyallu haa
to ciinyciiɗe-ma kaaɗi.
4. Ɓesngu ina e
wuro, jawdi ina sarii e ladde harimaaji*5
5. Yo yiitere-ma
reen*6
6. Kala ko njeyɗa*7
min coottirii*8 ɗum
7. Biigi*9 baggi,
gay dimaaɗi*10 e ƴiiƴam sagataaɓe *11.
8. Minen ɓiɓɓe
Fulɓe*12 min ngoondanii-ma *13
9. Harameeji jeeɗiɗi
ɗi min pirtataa :
10. Goo: min ngujjataa *14!
11. Ɗiɗi: min penataa *15!
12. Tati: min kulataa *16!
13. Nay: min njanfotaako *17!
14. Joy: min taƴataa ennɗam*18!
15. Jeegom : min pirtataa aadi *19!
16. Jeeɗiɗi: kala ko danyaa ina rennda, min ɗawataa *20 !
17. Min piɓii ɗiiɗoo
harameeji jeeɗiɗi ɗi mi pirtataa.*21
18. E laawol pulaaku*22 ngol mi ndoni
19. E Baaba Kikala kam woni maama kala
20. E Neene Naagara*23 kam woni sabu kala.
21. Min piɓii ɗiiɗo harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa
22. E barke kosam e nebam.*24
23. Min piɓii ɗiiɗo harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa
24. Foroforondu *25 ina seedi
25. Kam woni mawɗo sippooɓe
26. Kam woni mooftuɗo sirru burgal kelli *26, ɓirdugal eeri
*27 e lahal baddi *28
27. Kam humpitii ko boloŋ e sumalle kasam kaalata *29.
28. Min piɓii ɗiiɗo harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa
29. E yeeso Kuumen *30 kam woni mawɗo aynaaɓe
30. Mo Geno-Dundaari resndi duruunde harimaaji,
31. Caali e beeli e daabaaji wuro e ladde.
32. Kam wakki sirru sawru nelɓi*31 e boogol daɗol,
33. Kam foɓɓii ndurbeele*32, cabbi nay ndewi heen,
34. Kam soggiti koobi*33, forli lelli, billi e tewdi*34 to ladde
Tulaa-Heela*35.
35. Min piɓii ɗiiɗo harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa
36. E toraade ndokuwal Caamaaba*36 ba bacce kaŋŋe capannɗe
jeenay e jeegom*37
37. Yoo min male jawdi e cellal.
38. Min piɓii ɗiiɗo harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa
39. Yo Geno-Dundaari
wuurnu-min, suura-min, dannda-min
40. No O danndirnoo ndaw*38 e nder jereende
41. E ngendiije nano e
nyaamo*39,
42. Gila njaajeeri
cooya*40 haa sahal*41 haa ɓaleeri*42 haa maaje geej*44.
DURMAM DAƳƳEL SALƊNDU GELOOKI. SO A DOGII ƁENNITA. SO A YAHRI SEESE A YOTTOTAAKO
Yimɓe heewɓe
ina kawri wonde Renndo maa waɗa Annduɓe Alɗuɓe e Laamɓe nde yahra yeeso ɓamtoo
ƴellitoo hulee hormee ɗaminee ñemmbee yeeɓee. Ɗuum ina hollira wonde ko geɗe
tati ɓamtata renndo hono GANNDAL NGALU e LAAMU. Kala kadi leñol ngol fooɗantaako
ɗeen geɗe walla alaa gootal e majje so reenaaki majjat. Njiɗ ɗen ko jubbude seeɗa
ena cikkirɗen Fulɓe hannki ngonirnoo leñol mawngol jogingol Ganndal Ngalu e
Laamu. Ina saɗi ko ɗeeɗo geɗe tati tawetee e neɗɗo gooto; hay sinno ɗiɗi e
majje ina mbaawi taweede e neɗɗo gooto; LAAMU e NGALU ina keewi yahdude.
Waɗata
renndo yahrude yeeso ko ɓee ɗaɓɓita ganndal; ɓeya kuccana ngalu; ɓeya pooɗanoo
laamu. Ina saɗi noon ko ɓe mbawata liggotirde haa ɓe mbaɗana renndo njuɓɓudi
laaɓtundi ndi ina waawi rewde e mum haa ƴellito. Jiilotooɗo GANNDAL no yiyrata
nih ina seerti e no ɗaɓɓitoowo ngalu yiyrata nih; ina gasa noon tawa ɗaɓɓitooɗo
LAAMU e jiylotooɗo NGALU ina mbaawi renndude laawol. Ko njiɗɗen joofaade ɗo ko
yoo ANNDUƁE e ALƊUƁE e LAAMƁE leñol ƴeew ɓadondirde haa ɓamta leñol. Sabu so
leñol maa renndo ɓamtiima maa ƴoog e Annduɓe he; maa sood e Alɗuɓe he; maa bat
Laamɓe ɓe cuusnaɗumen njeewtaɗumen.
A ardinooma
hanki salo heeded caggal hannde. Jamaanu wayliima waylu ngonkama. Heɗto daari
maa anndu a wonaa sinndere so a wonaani ɓanndu won tergal ɓurngal mawnude e
mayru. So a jaɓii biyoowo mbiymi fof ko PULLO so a saliima kadi yoo taw
jikkuuji PULAAGU ina tawee e ma: CUUSAL MUÑAL GACCE HAKKILLE MOƳƳERE
AADIYANKAAGAL KAARAYSIRAAGAL. PULAAGU wonaa sifaa ɓanndu wonaa koɗki kono ko
laawol nguurndam ko yiyannde aduna ko jikku. Jikku PULLO ko geɗe limtuɗen dow ɗe.
Ɗeen geɗe fof so en so en ndentiniiɗe rokka ko wiyetee NDIMAAGU.
Neɗɗo ina
foti tiimtaade e hanki mum haa annda no yahri e hannde mum eno mahiri jaŋngo
mum. En potaani jaɓde hanki men ina bonnitee tawa fayndaare nde ko yoo en
njejjit to umminoɗen no haa ngñen hanki ganndal ngalu laamu men. Ko goonga
hankie n mooftirtaa no geɗe men binndol kono hannde eɗen njetta GENO eɗen
njaara kadi mawɓe men darinooɓe haa pennti Alkule Ɗemngal men. Eɗen njaakori
wonde hankadi PULAAR maa ɓamto ƴellitoo kadi wontaa maajju wontaa maay. Hannde
PULAAR naatii e nder gannde kesi naatii e geese.
Hannde ina
woodi gollotooɓe e feññinaade e gollotooɓe e niɓɓere jamma e ñalawma ngam ɓamtaare
ɗemngal ngal. Won haɓeteeɓe jamma e ñalawma won yarlitiiɓe won hatanteeɓe ɓe
ngalaa haaju so wonaa ƴellitde PULAAGU. So en njiyii hannde no PULAAGU wayi
saraade e nder winndere he eno Fulɓe carorii e nder yoga e leyɗeele Afrik eɗen
keewi kono keewal men ina ɗeɓi aayaade. Ina gasa so woortii GINE KONAKIRI ko en
seeɗa e leyɗeele keɗdiiɗe ɗe kadi hannde leyɗeele mawɗe ɗowooje aduna ɗe kuccam
mumen ko DEMOKARAASI kono so en ƴeewi wonaa leñol ɓurngol heewde yimɓe tan
laamotoo e nder ɗeen leyɗeele. Ko ɓuri heewde nih ko leñol ɓurngol famɗuɗe yimɓe
laamotoo e ballondiral e leyɗeele mawɗe e fuuntiiji nder leyɗeele ɗe.
Ɗo PULAAR
yahrata hannde ina foti semmbineede. Kono PULAAR waawataa ɓamtaade no njiɗirɗen
nih so tawii yimɓe leyɗeele ɗe fulɓe ngoni ɗe fof ndaraaki haa njanngi ɗemngal
ngal ndaraaki haa kala leyɗeele to ɗemɗe ngenndiije ngaŋnginirtee to coɗaa e duɗe
laamu tawa ina ngolloree. Kadi PULAAR ina waawatnoo yahrude yeeso e ɗeen leyɗeele
so tawii ko PULLO CUUSƊO KIROOWO laamii. Ko goonga hannde ko maa Farayse walla
Eŋele walla Purtogees walla Arab ngoni ɗemɗe ɗe laamuuji leyɗeele Afrik
kuutortoo kono ɗuum ko jaasre men enen Afriknaaɓe. Ƴeewen hannde hay e nder
pottital tawa ko Afriknaaɓe ɓaleeɓe ɓolɓe ko ɗemɗe tuubakooɓe kuutortoɗen. Ko
tagi en kawrataa e ɗemngal gootal ngal janngee e nder Afrik fof ngal wona ɗemngal
jokkotiral hakkunde Afriknaaɓe fof.
Ko goonga
Afrik ina feccoo e pecce ɗiɗi: Afrik ɓaleeɓe e Afrik aarabeeɓe. Afrik Aarabeeɓe
ɓe ngalaa caɗeele no feewi ko fayti e jokkondiral e to kuutondiral hakkunde
mumen sabu kañum en fof ina nana ina kaala ina ngolloroo Arab. So Afrik ina
jogori yahrude yeeso gasataa so wonaa tawa ɓiɓɓe Afrik Ɓaleeɓe fof ina kaala ɗemngal gootal no Afrik
Aarabeeɓe kaalirta Arab nih. Nanndiral ina waawi waɗde yoo leyɗeele Afrik ɓaleeɓe
fof mbaɗtu njanngude Arab kadi tawa leyɗeele Afrik Aarabeeɓe fof ina njannga ɗemŋal
gootal cukangal yoo jannge liggoree e leyɗeele Afrik ɓaleejo. Maa wood biyɗo ɗuum
waawataa wonde. Ƴeewen hannde Arab ko e ɗemɗe Joy maa Jeegom Leyɗeele Dennnduɗe
jeya; mbele ɓe ɓur ɓaleeɓe heewde alaa ko jogaade ɓe ɗemngal Arab ngal kamɓe
fof ɓe nanata ɓe ngollortoo tawa haɗaani ɓe janngude ɗemɗe goɗɗe ɗe biyeteeɗe
ko kañum en tammbii ganndal hannde ngal.
Hoto
jeytaare woni so tawii haa jooni ko ɗemɗe jiimnooɓe en ɓe njanngeten
kuutondirten so eɗen kaalda hakkunde men enen ɓaleeɓe. Aarabeeɓe ina kaɓe ina
kira ina njogii hakkillaaji ɓurɗi hakkillaaji men ɗi. Hannde tuubakooɓe kañum
fof e yiɗɗe haɓaade pinal maɓɓe e diine Islaam ko Aarabeeɓe ɓe ɓuri hulde e ɓaleeɓe
waɗi noon ko kamɓe eɓe ndilla eɓe kaɓee e mbarndira e tuubakooɓe; mi wiyaani
yoo en mbarndir e tuubakooɓe walla yoo njinngan aarabeeɓe njiɗmi tan ko rokkude
yeru.
Hannde leyɗeele
Afrik fof ina njogii Rajooji ina njogii Teleeji so yiɗii wona ɗi laamu walla ɗi
ngonaa laamu. Mbele PULAAGU ina yiytoo hoore mum e nder ɗiin Teleeji walla
Rajooji. Ko goonga won e leyɗeele ina kiiɗii FULƁE hay rokkude ɗumen Rajo
Renndo njaɓataa kono ko ɓuri heewde e leyɗeele ko baasal FULƁE yarlitaare waɗde
ngaluuji mumen e Rajooji walla Teleeji haɗi ɗi heewde e leyɗeele to ɓe ngoni.
Ƴeewen hannde no PULAAGU daɗiraa to bannge SINEMA; wonaa baasal wonaa rafi
ganndal ko rafi njuɓɓudi e yarlitaare waɗi hannde sukaaɓe men njeeɓata ko
FILMUUJI pine goɗɗe.
Eɗen kaawnii
eɗen maamnii. Eɗen njiɗaa sukaaɓe men ngoppa aadaaji men fina tawaa men tawa
alaa ko mbaɗɗen haa mbaawen reende ɓe e pine koɗe. So en njaɓii enen jinnaaɓe
yarlitaade haa mbaawen dañde Rajooji walla Teleeji e waɗɗe Filmmuuji ekn… tawa ɗi
kaalata ko PULAAR ko pinal Fulɓe ɗi nguuri ndeen maa sukaaɓe men njeeɓ keɗo njiɗa
pinal men; kono so tawii gooto e men fof ko hoore mum tan woƴi ɗum; woni tan ko
e lobugel mum ina ridda ngalu walla ina tammoo ɗe looraani; sukaaɓe men
ndudoyat. Ƴoƴre Afrik ina wiya` So on
njiɗii yaawde gooto fof yoo rew tiinde mum; kono so on njiɗii woɗɗoyde mbaɗdee
laawol`
En mbiyno
dow Aduna wayliima yoo FULƁE mbaylu ngonka mumen tawa ko e dow hakilantaagal.
Aduna hanki ko DEMA NGAYNAAKA AWO. Toɓo ina toɓa Ilam ina ila Durngol na heewi
belɗi juɗde ngasataa e ndiyam. Ko ndeen Fuuta wiyetenoo NAMANNDIRU. Hay sinno eɗen
njoginoo ganndal Remde e nder Jeereende e yontaaji ɓennuɗi ngaal ganndal majjii.
Ganndal noon ko Sirru GENO gonɗo e ɗemngal; so ɗemngal janngaaka wiɗto waɗa oon
walla ɗiin sirruuji njiytetaake. Hannde tuubakooɓe Amrik so ɓurii aduna
ƴelitaade to bannge karallaagal ko e ɗemngal mumen ƴellitii. Hannde so
Japoneeji ƴellitiima to bannge karallaagal ko e ɗemngal mumen. Janngirde ɗemngal
jananal heɓraɗum ƴellitaare ina saɗi.
Ƴoƴre
jibidinte Ganndal janŋete; so en ƴeewii wiyaama gila e yonta FIRAAWNA PUlAAR
ina haaletenoo; Tuubakooɓe mbiyata ko e Gerek en keɓi ganndal mumu en hannde
ngal kono ɓe kaalataa to Gerek en keɓi ganngal mumen ngal. Daartaama wonde
annduɓe mawɓe Gerek en ko e ɓaleeɓe njaŋngi `PITAAGOOR` ko e maɓɓe jeya.
Daartol waylaama; penaale compaama; hay enen ɓaleeɓe en njaɓii hiitoraade ko
ƁAWLI. Ina hersinii e ɓaleejo jaɓde wonde goobu ɓaleejo sifotoo ko jaayiya maa
bone. Ɗuum ko woɗeeɓe e raneeɓe pawi e dow men njaɓɗen.
So en ƴeewii
ina wiyee renndooji keewɗi majjii njahdi walla njooldiima e gannde mumen. Ñalawma bonɗo meeɗiino arde e winndere
hedde duuɓi 1600; ñeeñal renndooji keewɗi e teeminanɗe keewɗe ngonti ndoondi
nde Faawru defte ALEKSANDIRIYA mawndu sumi. Hay ganndal wayi kono aduna nih ñiɓaaki
koko ɓaarii. Ndeen Faawru ndu sumii; annduɓe mawɓe ndenti ngam mahtaade binndi ñeeñal e ganndal cumngal
ngal. Ko heewi heen artiraama kono hannde annduɓe njiyti wonde won gannde keewɗe
njiytaaka walla mahtaaka. Ɗuum addani ɓe miijaade wonde janngde winndere woni
ko hakkunde fulla e taande. Gannde cosaan keewɗe mbirniima walla leyɗeele mawɗe
maa diineeji majjinii ɗumen.
So en ƴeewii
daartol KUUMEEN; no fulɓe nganndirnoo nayi walla jawdi; so en ƴeewii holno yimɓe
hannki mbaawnoo wuurirde e nder jeereende tawa ina ndema heen tawa kuutoraaki
doosgol; so en ƴeewii jaaltaaɓe hanki no yaltiratnoo caamaaba e nder ndiyam maa
en taw ko ganndal maɗnoo noon. So en miijiima aduna hanki nde mawɗo hooynotoo
asamaan wiya ²so nduu maayi waadere memat leydi² walla; nde Ndunngu Ceeɗu
Dabbunde e Kawle. Hannde leyɗeele biyeteeɗe ko jahruɗe yeeso ɗe ina mbaɗa
pirlitte keewɗe fayde e ²WITTO². Mbele enen Afriknaaɓe tawde en ngalaa won e
ngaluuji e won e kaɓirɗe haa mbaawen naatde e wiɗto leyɗeele maɓɓe ɗe; en
mbaawaa ƴeewde wiɗtude haa ngartiren gannde men hanki? Hannde en ngarii e laabi
celi. Ko ko sifortee e Pulaar ²DURMAM DAƳƳEL SALƊNDU GELOOKI; so a dogii ɓennita ;
so a yahrii seese a yettotaako.
Hannde hay
so tawii Afrik hiiseteeko e leyɗeele baasɗe majjuɗe keewɗe hareeji e ñawu e
heege eɗen njogii ko eɗen mbasoroo:
1) Neɗɗankaagal; haa hannde renndooji
men ɗi mbaylaaki ɗi mi haalaani laamuuji men gostaaɗi ɗi ina kurmii neɗɗo; ina
mballa mo baadoolo; ina mballina koɗo; ina toppitii jiidigal ekn…. So en njiyii
hannde leyɗeele mawɗe ɗe nana pewja ngam ustude ɗannotooɓe men. Potɗen anndude
ko so ɓe mballaani Gerek maa Irland ekn….ɓe mballataa en. So enen njoginoo ko ɓe
njogii ko hay leydi ngootiri waasata e nder Afrik.
2) Hannde enen Afriknaaɓe eɗen keddii e
laabi GENO diidi hay sinno won waylowaylooji ngaddaa e renndooji men. En njiyii
hannde wonde DEBBO e DEBBO walla GORKO e GORKO ina ndesndira e leyɗeele biyeteeɗe
ko jahruɗe yeeso ɗe tawa ko e innde WELLITAARE. Eɗe njiɗa nih waawnude won e
leyɗeele Afrik yoo mbaɗtu waɗde noon.
3) Enen eɗen kormii SATO haa jooni. Waɗi
noon eɗen ngoogɗini wonde leydi ndi nguurɗen e dow mum ndih ina foti rokkeede
hurum sabu ko kayri jibinta kala ko wuurni en. Ƴeewen leyɗeele mawɗe ɗe no
mborjiniri SATO mumen; no mbonniri henndu poofeten ndu. Ɓe njawnoree ɗuum kadi ɓe
ngara e leyɗeele men ɓe njokkondira e laamuuji men bonɗi ɓe cooda walla ɓe luwa
leyɗeele men ɓe ndema heen tawa alaa ko naftata en.
E tonŋol eɗen mbiya wonde ko enen tan mbaawi ƴellitde leñol
men; renndo men; leyɗi men; duunde men. Hay gooto darantaako en darnde men. En
ngarii hannde e laabi celi kono ruttaade alaa; juuwde heɓii wuufa wukka
ruttaade alaa. Eɗen poti suɓaade ko ɓuri yaawde holi e laabi he ngol ndeweten.
Inscription à :
Articles (Atom)