jeudi 23 juillet 2015

Nguyka Ndagnaaka: Leydi maa jeyi wonaa Njeeygu ko hurum


Hannde o, leyɗeele keewɗe tawa ko jahruɗe yeeso to bannge 'Technoloosi' tawa ngalaa leyɗeele ɗo Ndemi, walla ina njogii leyɗeele ɗo Ndemi kono ngalaa jehreedi ɓadiiɗi, walla ina njogii leyɗeele ɗo Ndemi, jehreeji ina ko badtii kono pirlitte mumen fayto e njoɓdi gollotooɓe ina Keewi, walla kubbal ngal leyɗeele mumen pawata mumen e se na ndi mbayla ndemanteeri ina ina mbaɗta ɗum goɗɗum saɗti.

Ko ɗuum addani, ɗiin sosieteeji mawɗi njiyti jooni ko e jokkondirde laamuuji leyɗeele noddirteeɗe doofolle walla baasɗe ɗe, ciifondira e Muen nandire binndaaɗe jowiteeɗe e LUWGOL leyɗeele ɗe e daawal duuɓi 99, tawa kala EKTAAR 1, 1 kb jarata dolaar walla's mum. Ko ɗuum waɗi hannde sabu coggu ngu weeɓde e yantude kadi na e ɓe ngarii leyɗeele ɗe ɗe njoɓata gollotooɓe ko seeɗa, kadi kubbal eɗe newnana eɗe mbaɗti ɗum No. dawrugol kesol ngam jiimde e leyɗeele tokoose ɗe. Ɓe kaaɗaani tan e neldude Sosieteeji maɓɓe mawɗi garooji ina kosa Oil, Kanne, uraaniom, liɗɗi ekn ... ..tawa ɗi mbaɗdi maalde ko e laamuuji bonɗi laamiiɗi leyɗeele ɗe.

Ɗuum ko boomaare mawnde wonande leƴƴi haa teeŋti noon yimɓe e dowri sabu caɗeele ɗe ko e maɓɓe payi. Hakkunde yimɓe dowri e leydi ko huunde mawnde nd weeɓaani sifaade walla faamde haa teeŋti noon sifanaade e walla famminde ɗum neɗɗo mo alaa JEYI anndaa JEYI. Leydi e neɗɗo njiidi walla ɓurii nih jiidigal, hakkunde Jeyi e Joom mum hakkille waawaa sifaade haa timma waawi tan ko annominde.

Tawde mbiy ɗen so jeyi kaalee ina ko yimɓe dowri toɗɗa. Jeyi leydi KB GENO jibbini Barke mo e neɗɗo dowri gila e njaatiraaɓe, yo ɓe nguur e dow mayri, ɓe kuutoroo Barke mayri gila Ndiyam e, e ñaamde haa, haa e huɗo jawdi, e ɓesnooje haa, haa e leɗɗe. So in ƴeewii neɗɗo dowri huutortoo tan ko ndiyam ngonɗam e dow leydi: yara heen, defira heen, lootoroo heen, huutoroo ɗam bannge ndema, jawdi mum yara heen, kullon Laddé, ndiwri e leɗɗe e puɗi kadi nguura heen.

So in ƴettii lekki puɗoowi e dow leydi nafoore makki gasataa: gila e henndu poofeten ndu ɓuuɓri e, e ɓesnooje haa, haa maa yummaaje defirɗe leɗɗe e e e baaji care baɗirɗi juri e ngori e keɓɓi demmba haa haa tiba feewnude diñoore ngam ngam e jaalal tammbaade tiba haa haa e e kaggu tuntuleeji haa haa tagareeji e e e dankiiji haa haa sakeeji e ndallaaji paabi e howde galleeji gese maa haa wuro e feewnude karaŋeeji burɗe e e e Sabbi oxidase tooñɗe e e e boɓi unuɗe haa haa blade haa calɗi e e haa haa luugal njinndaangu e e wooronnge jalo haa haa jinndaangu e e e geppendal leggal goppu haa maa ... lajal ekn in mbaawaa gaynude nafoore lekki in njubbat heen seeɗa tan.

Ko e dow leydi wuuretee, ko e mayri the kadi sakketee Saanga nd maaya. Leydi Barke donaaɗo ko mo njaatiraaɓe daccani taaniraaɓe, taaniraaɓe ɗaccani ɓiɓɓe, ɓiɓɓe ɗaccana ɓiɓɓe mum haa e ɓesnguuji garoyooji. Jeyi noon ina heewi to reeniraa ƴiiƴam. Jeyi keewɗo tabitiniraa ko ƴiiƴam. Ko adii nd Sammba Fiyaaka Moggii in Naata e nder Afrik, jeyi ina tabitnoo, kono nd ɓe ngari ɓe Bonni jeyi o ngam huutoraade leyɗeele ɗe, ko ɗuum laamuuji ɗi Ndoni, mbaɗti wiyde leydi ko haa Laamu jeyi teeŋti noon ndi e ndi yeñtinaaka.

Eɗen njaakorii ko Ndema tabitini jeyi hay Sinno in ngonaa wiɗtuɓe No. feewi. Kono tuugniɗen tan ko e sikke, waɗi ngesa eggintaake noon. Aynaaɓe Kanum in KB eggooru hoɗooru in ngonnoo. Ko goonga nih gaynaako fof Sokli Laddé ina mo maa nokku Durni jawdi mum.

Nde tuubakooɓe NAATI in nder leyɗeele ɗe, ɓe naatni ndemanteeri kesiri e nder ndema leyɗeele ɗe. hono liige, Cacawo, Gerte ekn ... .tawa ndiin ndemanteeri koko yeeyoytee walla waylortee caggal leydi. Haa haande do ko ngool dawrugol tan yehetee ngam woownude yimɓe ɓe ko nanndi OMAFRA e e e Bŋsalle Pompiteer ngoppa haa  maa Gawri Suuna ndiyamiri walla ndiya ɓuri e ñoobuku haa maa maa ñendiko Feela jaawɗo walla Feela leelɗo maa maa samme sewil maa maa dene ngaale faataato. Hannde kaaɗdi Tuubaak lomtiima sammba rewo, pompiteer lomtiima faataato. Ɓe naatiniri ndiiɗo ndemanteeri kesiri ko ko Mbele eɗen ngoppa ngoownoɗen ñaamde, mbaɗten jiggoyaade to maɓɓe, walla mbiyen eɗen ndema ndiin ndemanteeri ɓe mbaɗta in yeeyde masiŋaaji maɓɓe doosirɗi, gaawirɗi, coñirɗi, eŋere maɓɓe ekn ...

Nguyka ɓura ɗuum. Laamuuji leyɗeele tokoose ɗe ndallinirta jaɓde sosieteeji mawɗi ngara Luwa leyɗeele yimɓe dowri tawa ko ndiisnaaki ɗumen yiɗde yoo leyɗeele tokoose ɗe njogo 'KISAL NGUURA' kono haa Nanee Boyi laawi nayi sabu:
-           Leyɗeele ɗe ko ɗe HURUM yimɓe dowri
-           Ko ko ko ɗe luwirtee coggu jaafɗo ko ɗe booynaaɗe
-           Leyɗeele ɗe kala ko ko moƴƴe sabu AAWA e majje, soñete
-           Joom leyɗeele ɗe ndiisnetaake
-           Joom leyɗeele ɗe ndokketaake heen ko lowe tawa Kanum in naftortoo
-           Yimɓe nokku ɓe kadi ndokketaake Hoyre ngam gollaade e gese hay so he walla ngolliima e majje njoɓetaake poti yoɓeede ko, ko mbaɗtetee maccuɓe gollotooɓe e nder jeyi mum in
-           Ndemanteeri ndi ko kadi so soñaama caggal leydi yeeyoytee

Laamuuji ɗi poti neheede ina, ina yimɓe dowry poti fotndude fof haa heen jeyi mum in mbaawa tabitde, mbaasa hepteede. Laamuuji ina poti fammineede wonde JEYI wonaa NJEEYGU ko HURUM.
So in ƴeewii leydi Moritani ndi ɓurɗen anndude gila e ndi Laamu satigeeɓe, nd nokku daɗiiɗo mayo Senegaal innirtenoo NAMANDIRU haa o e o Laamu almameeɓe nd nokku wonti Futa Toro, hareeji jeyi ina ngoodnoo hakkunde safalɓe e ɓaleeɓe, walla nih hakkunde ɓaleeɓe e Koye mumen. Kolangal FORI, diiwaan kayhayɗi ko Kanum woɗnoo nokku demirɗo ɓurɗo wonde pooɗondirteeɗo, ko ɗuum waɗi hareeji keewɗi mɓaɗi ɗoon kadi laamuuji keewɗi tuddiniino ɗoon. Ko kolangal ngal addatnoo JIINGE, NGAPPUGU e GUUMEL bayliraaɗo seynimaadi hande wonnoode Laamorɗe haa teeŋti e Laamu satigeeɓe noon.


Aucun commentaire:

Enregistrer un commentaire