mercredi 1 juillet 2015

SEƁƁITIIƁE PORTII KOYNGAL E NDER LEYƊEELE AFRIK



En mbaɗiini winndannde e jonte ɗeya ɓennude tiitoonde mayre woɗnoo ko AFRIK nana hakkunde Martu Selbiyannkooɓe e taande Imperialist en. Caggal Wolde Adunayankeere Ɗimmere Leyɗeele dennduɗe Amrik hono USA e Ngendiiji Sosiyalist Sobietik hono URSS njalti hono leyɗeele ɗiɗi ɓurɗe jogaade kaɓirɗe hare ɓurɗe bonnde kadi kala heen leydi ina reentii gonndi ina yaakori hay so bonnii ndi leydi kañum ne yahdat heen; ɗe ngonti ko kañnje ɗiɗi tan nduhii tuubaaji. Ɗee leyɗeele ɗiɗi naatni e Aduna he ko wiyetee ²Hare Ɓuuɓnde² ko anndiraa `Guerre froide`. Leyɗeele keɗdiiɗe ɗe ndewi ko e ngootiri e majje; aduna o feccii e pecce ɗiɗi; heen feccere rewi ko e URSS ndeya feccere rewi e USA; hareeji keewɗi mbaɗi hakkunde leyɗeele keewɗe tawa saabii ɗum ko kañnje; hareeji hakkunde yimɓe leydi ngootiri mbaɗi haa heewi tawa ko kañnje caabii; ndeen hare ɓuuɓnde jokkii haa e kitaale 1989- 1990- 1991. Ko e ɗeen kitaale Ɓalal berlin fukkii; URSS saakii. Yimɓe heewɓe ina tuuma George Bush laaminooɗo Amrik e oon sahaa suɓaade yo aduna o jiiɓo mbele yimɓe ndonka nganndude to payi haa Amrik waawa hoonaade waawa huutoraade leyɗeele kala. Ko ndeen ɓe njani e Iraak ɓe tuumi ɗum ina jogii kaɓirɗe Simik caggal nde ɓe ngemmbunoo ɗum yoo fiy walla haɓ e Iran fotde duubi jeetati ngam hoto Iran Siit dañde doole e ndee hettere leydi. Caggal njanngu 11 Septembre 2001; tawde gaño Amrik gadano hono URSS yani; ɓe mbiy gaño ɗimmo o ko Islaam yo ɓe mbaɗ feere ɓe itta ɗum e aduna tawa kadi eɓe lutti ngemmbude leyɗeele juulɗe mawɗe hono Sauudiyya e Katar e Egipt ekn...Ben laden ko kamɓe tagi ɗum ko kamɓe kadi mbari ɗum nde natti nafde ɓe waɗti lorlude ɓe. Hannde waɗi noon Islaam wonti Islaam politiki leyɗeele mawɗe ina kuutoroo peccoor hakkunde Sunnit en e gardagol Sauudiyya e Siit en e gardagol Iran. Nde Amrik liɓi laamu Saddaam Huseyni; ɗuum addanii Siia en woɗnooɓe Iraak yiɗde yoɓtaade ko Sunnit en mbaɗatnoo ɗumen e laamu saddaam; Iran kadi walliiɓe mbele Siit en ina njogoo doole. Kono en njiyi nde koninkooɓe Amrik njalti Iraak waɗi noon ko Barak Obama e nder Kampaañ mum ngam laamaade fodiino wonde maa yaltin koninkooɓe ɓe Iraak sabu gonal maɓɓe toon welaano yoga e amriknaaɓe haa teeŋti noon e Demokraat en sabu heewii ɓiɓɓe amriknaaɓe waasɓe toon piɗtaali mumen e yantude kadi gonal maɓɓe toon ina naamndi noo pirlitte keewɗe hono kaalis keewɗo.Leyɗeele Aarabeeɓe hono Sauudiyya e Katar e Kuweit ekn...ko kañum en mballatnoo ko wiyetee SEƁƁITIIƁE ɓe ko; kono ɗe mballiratnooɓe ko yo ɓe njah ɓe kaɓoyee leyɗeele goɗɗe hoto ɓe mbiyde eɓe ƴeewa laamu e nder leyɗeele Aarabeeɓe ballooje ɓe ɗe. En njiyii kadi hono Amrik e cibooji mum hono Farayse e Engelteer mbardi KADDAAFI e no caggal makko woni e fiinirde ɓe. Jangol laamu Kaddaafi maa addan Seɓɓitiiɓe ɓe bonnude leyɗeele catiiɗe LIBI ɗe. En njiyi LIBI kam yakkiima. En njiyi no Maali wayi hannde. Fedde wiyeteende DAAIS jibinaa tan ko maa won hitaande kono en njiyii no fortiri koyngal mum. Leyɗeele mawɗe nguuranii ko Sunnit en ngam hoto Iraan Siiri Siit en ɓeydaade dañde doole. Hono leyɗeele mawɗe ballooje Sunnit en mbiyrata ina kaɓoo DAAIS? mojobere ina ɗoon. Alaa ko haɗi Amrik e leyɗeele Orop faamondirde e Riisi so wonaa Riisi jaɓaani haɓaade SIIRI e IRAAN. Coggu barigal petorol yande saabii ɗuum ko Amrik waɗtii yaltinde ko ɓe mbiyata petorol a gaz de schist kadi waɗde maalde e Sauudiyya mbele ina saloo ustude ko yaltinta e petorol ko mbele URSS tawde ina jogii petorol kadi ina wondi e HIIƊEEDE mbele doole mum ina ustoo. Goonga o wonaa leyɗeele mawɗe ɗe ina ngoƴa ko Riisi yantine Kirime e leydi mum walla kadi no yiɗiri yantinirde IKREEN e leydi mum nih; ɗe njiyi ko helde doole Riisi mbele ina natta yeeyde Siiri e Iraan kaɓirɗe bonɗe. Hannde fuɗnaange ɓadiiɗo ina jiiɓii kono ɓuri bonde noon fof ko ngonka Afrik haa teengti noon e Afrik bannge worgo sahara. DAAIIS so yantondirii e ALKAAYDA e ANSAAR DIIN e BOKU HARAM ekn... leyɗeele hono LIBI; TINISI; MALI; MORITANI; NIGEER; CAAD; KOT NDIWAAR; NIGERIA; KAMERUUN; SENEGAAL; GINE; GAMMBI ekn....ngontat no SOOMAALI nih. En njiyi no DAAIS gollorii wanngotooɓe to Suus; so en njiyii njanngu ANSAAREDDIIN e Mali hakkunde mum e Moritani e hakkunde mum e Kodduwaar maa en nganndu wonde geɗe ɗe ngoni ko e reɓde. Geɗe ɗe njogori ko wontude cumu alarba waɗi noon ɓeen seɓɓitiiɓe maa ummii ko e leyɗeele ɗe e koye mumen walla ina njogii heen wallidiiɓe sabu hannde maa mbiya Islaamiyankoɓe fof ina kaaɓani tuubakooɓe. Kono so tawiino bone ɗe njanata tan ko e tuubakooɓe baasi alaa kono so ɓeen seɓɓitiiɓe naatii e ɗee leyɗeele ɗe limtuɗen dow ɗe mbomata ko leƴƴi haa teengti noon e leƴƴi ɓaleeji waɗi noon ɓe kujjinortoo ko ɓeen ɓaleeɓe diine mumen sellaani kadi yoga e leyɗeele he ina mbaɗi leƴƴi walla yimɓe ɓe ngonaa islaamiyankooɓe. Jamanuuji mettuɗi ina ndooki ɗee leyɗeele. Alaa fof ko ɗi mbaawani ɓee seɓɓitiiɓe. En mbeddinooma naamndal mbiyɗen holi ko foti wonde darnde men caggal nde ngarɗen e LAABI CELI kono en njiyaani jaabawuuji tawo,

Aucun commentaire:

Enregistrer un commentaire