En mbaɗiini
winndannde e jonte ɗeya ɓennude tiitoonde mayre woɗnoo ko AFRIK nana hakkunde
Martu Selbiyannkooɓe e taande Imperialist en. Caggal Wolde Adunayankeere
Ɗimmere Leyɗeele dennduɗe Amrik hono USA e Ngendiiji Sosiyalist Sobietik hono
URSS njalti hono leyɗeele ɗiɗi ɓurɗe jogaade kaɓirɗe hare ɓurɗe bonnde kadi
kala heen leydi ina reentii gonndi ina yaakori hay so bonnii ndi leydi kañum ne
yahdat heen; ɗe ngonti ko kañnje ɗiɗi tan nduhii tuubaaji. Ɗee leyɗeele ɗiɗi
naatni e Aduna he ko wiyetee ²Hare Ɓuuɓnde² ko anndiraa `Guerre froide`. Leyɗeele
keɗdiiɗe ɗe ndewi ko e ngootiri e majje; aduna o feccii e pecce ɗiɗi; heen
feccere rewi ko e URSS ndeya feccere rewi e USA; hareeji keewɗi mbaɗi hakkunde
leyɗeele keewɗe tawa saabii ɗum ko kañnje; hareeji hakkunde yimɓe leydi
ngootiri mbaɗi haa heewi tawa ko kañnje caabii; ndeen hare ɓuuɓnde jokkii haa e
kitaale 1989- 1990- 1991. Ko e ɗeen kitaale Ɓalal berlin fukkii; URSS saakii.
Yimɓe heewɓe ina tuuma George Bush laaminooɗo Amrik e oon sahaa suɓaade yo
aduna o jiiɓo mbele yimɓe ndonka nganndude to payi haa Amrik waawa hoonaade
waawa huutoraade leyɗeele kala. Ko ndeen ɓe njani e Iraak ɓe tuumi ɗum ina
jogii kaɓirɗe Simik caggal nde ɓe ngemmbunoo ɗum yoo fiy walla haɓ e Iran fotde
duubi jeetati ngam hoto Iran Siit dañde doole e ndee hettere leydi. Caggal
njanngu 11 Septembre 2001; tawde gaño Amrik gadano hono URSS yani; ɓe mbiy gaño
ɗimmo o ko Islaam yo ɓe mbaɗ feere ɓe itta ɗum e aduna tawa kadi eɓe lutti
ngemmbude leyɗeele juulɗe mawɗe hono Sauudiyya e Katar e Egipt ekn...Ben laden
ko kamɓe tagi ɗum ko kamɓe kadi mbari ɗum nde natti nafde ɓe waɗti lorlude ɓe.
Hannde waɗi noon Islaam wonti Islaam politiki leyɗeele mawɗe ina kuutoroo
peccoor hakkunde Sunnit en e gardagol Sauudiyya e Siit en e gardagol Iran. Nde
Amrik liɓi laamu Saddaam Huseyni; ɗuum addanii Siia en woɗnooɓe Iraak yiɗde yoɓtaade
ko Sunnit en mbaɗatnoo ɗumen e laamu saddaam; Iran kadi walliiɓe mbele Siit en
ina njogoo doole. Kono en njiyi nde koninkooɓe Amrik njalti Iraak waɗi noon ko
Barak Obama e nder Kampaañ mum ngam laamaade fodiino wonde maa yaltin koninkooɓe
ɓe Iraak sabu gonal maɓɓe toon welaano yoga e amriknaaɓe haa teeŋti noon e
Demokraat en sabu heewii ɓiɓɓe amriknaaɓe waasɓe toon piɗtaali mumen e yantude
kadi gonal maɓɓe toon ina naamndi noo pirlitte keewɗe hono kaalis keewɗo.Leyɗeele
Aarabeeɓe hono Sauudiyya e Katar e Kuweit ekn...ko kañum en mballatnoo ko
wiyetee SEƁƁITIIƁE ɓe ko; kono ɗe mballiratnooɓe ko yo ɓe njah ɓe kaɓoyee leyɗeele
goɗɗe hoto ɓe mbiyde eɓe ƴeewa laamu e nder leyɗeele Aarabeeɓe ballooje ɓe ɗe.
En njiyii kadi hono Amrik e cibooji mum hono Farayse e Engelteer mbardi
KADDAAFI e no caggal makko woni e fiinirde ɓe. Jangol laamu Kaddaafi maa addan
Seɓɓitiiɓe ɓe bonnude leyɗeele catiiɗe LIBI ɗe. En njiyi LIBI kam yakkiima. En njiyi
no Maali wayi hannde. Fedde wiyeteende DAAIS jibinaa tan ko maa won hitaande
kono en njiyii no fortiri koyngal mum. Leyɗeele mawɗe nguuranii ko Sunnit en
ngam hoto Iraan Siiri Siit en ɓeydaade dañde doole. Hono leyɗeele mawɗe
ballooje Sunnit en mbiyrata ina kaɓoo DAAIS? mojobere ina ɗoon. Alaa ko haɗi
Amrik e leyɗeele Orop faamondirde e Riisi so wonaa Riisi jaɓaani haɓaade SIIRI
e IRAAN. Coggu barigal petorol yande saabii ɗuum ko Amrik waɗtii yaltinde ko ɓe
mbiyata petorol a gaz de schist kadi waɗde maalde e Sauudiyya mbele ina saloo
ustude ko yaltinta e petorol ko mbele URSS tawde ina jogii petorol kadi ina
wondi e HIIƊEEDE mbele doole mum ina ustoo. Goonga o wonaa leyɗeele mawɗe ɗe
ina ngoƴa ko Riisi yantine Kirime e leydi mum walla kadi no yiɗiri yantinirde
IKREEN e leydi mum nih; ɗe njiyi ko helde doole Riisi mbele ina natta yeeyde
Siiri e Iraan kaɓirɗe bonɗe. Hannde fuɗnaange ɓadiiɗo ina jiiɓii kono ɓuri
bonde noon fof ko ngonka Afrik haa teengti noon e Afrik bannge worgo sahara.
DAAIIS so yantondirii e ALKAAYDA e ANSAAR DIIN e BOKU HARAM ekn... leyɗeele
hono LIBI; TINISI; MALI; MORITANI; NIGEER; CAAD; KOT NDIWAAR; NIGERIA;
KAMERUUN; SENEGAAL; GINE; GAMMBI ekn....ngontat no SOOMAALI nih. En njiyi no
DAAIS gollorii wanngotooɓe to Suus; so en njiyii njanngu ANSAAREDDIIN e Mali
hakkunde mum e Moritani e hakkunde mum e Kodduwaar maa en nganndu wonde geɗe ɗe
ngoni ko e reɓde. Geɗe ɗe njogori ko wontude cumu alarba waɗi noon ɓeen seɓɓitiiɓe
maa ummii ko e leyɗeele ɗe e koye mumen walla ina njogii heen wallidiiɓe sabu
hannde maa mbiya Islaamiyankoɓe fof ina kaaɓani tuubakooɓe. Kono so tawiino
bone ɗe njanata tan ko e tuubakooɓe baasi alaa kono so ɓeen seɓɓitiiɓe naatii e
ɗee leyɗeele ɗe limtuɗen dow ɗe mbomata ko leƴƴi haa teengti noon e leƴƴi ɓaleeji
waɗi noon ɓe kujjinortoo ko ɓeen ɓaleeɓe diine mumen sellaani kadi yoga e leyɗeele
he ina mbaɗi leƴƴi walla yimɓe ɓe ngonaa islaamiyankooɓe. Jamanuuji mettuɗi ina
ndooki ɗee leyɗeele. Alaa fof ko ɗi mbaawani ɓee seɓɓitiiɓe. En mbeddinooma
naamndal mbiyɗen holi ko foti wonde darnde men caggal nde ngarɗen e LAABI CELI
kono en njiyaani jaabawuuji tawo,
Aucun commentaire:
Enregistrer un commentaire