mardi 3 novembre 2020

 

 

 

Ko tagi  fulve ina mbiyee ko yahruve caggal?

ko adii fof hade men xeewde jaabaade ngal laamndal, xeewen holi ko woni yahrude yeeso maa vamtaare maaxellitaare tawa vetirzen ko tugulla pulaagu, maa tuugnizen koe laawol pulaagu, no fulve njihrata aduna e no njuvviniri renndo mumen haa mbaawa wuurdude e wuurde e dow deexre, ngonka moxxa. Vamtaare maa xellitaare ko jaggitaade e ko jeyi ko ko anndira ko, ko heptinirtee ko haa tiiza saloo woppude haa vedya qarzinde zum, veyda yooznude zum, veyda anndinde zum renndooji gozzi, waawa yeeyde zum e jehre pinal.

Ko adii fof xeewen to bannge zemngal, mbele mo nanataa zemngal gozngal so wonaa tan pulaar ko jahruzo caggal? mbele mo nanataa zemze biyeteeze ko zemze ganndal ze fof ko       jahruzo caggal?ezen mbiya alaa, so tawii pullo o ina gooqzini won'de zemngal vura zemngal, zemngal jaasaa gozngal. Vurgol maa jaasgol zemngal fawii ko darnde maa lohre haaloove zum. So pullo anndii so wiyaama pullo ko zemngal pulaaradii wiyde zum noon, sabu pinal pullo soomaade e zemngal pulaar e conce mum e neenal mum. Kono so pullo javii no lexxi garzi njiimi zum mbiyri nih ' no ciforee zemze lexxi gozzi tawaazi zi nih won'de zeen zemze ko maayze mbaawaa tammbaade ganndal. Javde zuum ko waasde waawde seerndude zemngal e ganndal. Zemngal ko laawol maa feere maa kuutorgalngam hevde ganndal, wazde kala zemngal ina waawi huutoreede ngam hevde ganndal. Ko zuum tagi nezzo maa lenol maa renndo maa leydi mbaawaa vamtaade maa xellitaade tawa wonaa e zemze mumen. Kozuum saabii ko leyzeele doofolle baawnaaze ze tan cozii e zavvitirde ganndal zemze koze jannginirteeze      sukaave mumen. So nezzo wiyaama zemngal waawaa vadtoreede Geno javi, jebbiliima, javii zemngal mum ko covngal, kono zemngal sovataa. Holi ko saabii ngadozen lexxi e ganndal Geno, ziin lexxi ngara mbiya wonaa tan ina nganndina en Genoyaagal, kono kadi Geno men o wonaa Geno potzo reweede, sabu ko taaniraave ndewatnoo ko moxxaani. Diineeji paggitizen zi, maa pawaazi e dow zi ko Geno men tan ve voorni pinal mavve e aadaaji mavve maa zi ve paggitii haa njeyta e fina tawa mavve. En njizaa yaajnaade e ndeezo loxre sabu hakkillaaji potaani, en nddiiwtaani hay zemngal, en mbonnitaani hay laawol diine gootol, kono njizzen tan ko etaade siftin'de annduve, semmbin'de gooqzinve, faamnude ve nganndaa, suusnude jeejatnoove won'de Pulaar wonaa zemngal maayngal, ina waawi marde e tammbaade ganndal e gannde kese, pulaar kadi wonaa zemngal covngal sabu ina waawi yottoreede Geno, rewireede Geno. Zemze fof poti e Geno, ze vurndirta tan ko e darnde maa pellital e yarlitaare joomum majje. Ndeen noon so en njaggitiima e pulaar, en mbittii zum, en njannginirii zum, en paarnoriima zum, en xellitii conce men e neenal men, narungal men, cuzaari men, tiindi men, darti men e daari men, pulareeje men e jimzi men e ngamri men e gaaci men e kozki men e faggudu men, hay gooto wiyataa koen yahruve caggal kono so en ngoppii ko njeynozen, en kersirii haalde zemngal men e naantoraade narungal men e naamde naamdu e yimde jime maa jimzi men e amde ngamri men ekn....ko en rewve, soziive e fina tawa wozve, ko en yahruve caggal, kadi en ngontaa vamto haa kooten e Geno tagzo en o, kadi ezen njaakori ma o laamndo en ko tagi en ngoppii ko o rokkunoo en ko en coziima e ko en njeya.

En mbiyaani fulve hoto njanngu zemze koze sabu janngude ze ina wazi nafoore mawnde no feewi, kono kadi ina moxxi tawa fulve ina njogii faawru winndereyankeewu tawa kala ganndal eggangal e zemngal kozal ina mooftee e nduun faawru wonana lenol ngol duttorze.

So en payti e faggudu fulve yowitiindu e Ndema, Awo, Ngaynaaka e nnenal lawve, maabuve, sakkeeve, wayluve ekn...maa en taw faggudu ndu ina alzi sabu ina heewi geze ceertuze. So   tawii vetirzen faggudu men ko vetirgal faggudu jehre hannde, to huunde fof maa soode, hay nehdi koko soodetee, vurde waawde soodde fof vuri waawde nehde viyi mum e nehdi hannde maa en mbiy fulve ko yahruve caggal. Kono so en xeewii faggudu fulve hanki jahre ina famzi heen gezal hay so tawii ngostiigu ina huutortenoo, Ndema ladde e Ngaynaaka e Awo fof tuugninooko e ndiyam tovo e ilam, yurmeende Geno ina heewi e mavve, ko ve njoginoo fof Geno ina wazi heen barke, ina waawi tawa saabii zuum ko ko Geno wiyve e Simmoore Asli 1, Aaye 27 e nder deftere seniinde Aadi Kiizzo; ''Njenee, keewee, kebbinee leydi, kalfee ndi, njiimee e lizzi maayo e kala kullel ladde jahowel e dow leydi''. To bannge ndema tovo tovo, jeeri, pooze e kollalle nduggitee so demminaare uuri, njabbee to ngatamaare memi leydi, ndemee, ndeenee, kurnee, conee, ndimndee mbazee e nder sakeeji maa paabi, subaka fof gaweeje cokke, cotte, pengee, ndefee, kodde ngawlee e kosam, namru fof e edda gawri ndi vuri weldude. kala nde conal wazi, keele woni cammeeje vurze yumtude, vurze venndude cuvee mbazee bannge ngam ngonta aawdi. Gawri ina tawta mo wuuri. Ko fayti e ngaynaaka, durngol e ndiyam ina heewi, jawdi ina haari ina zomziti, teewu, kosam e nebam gasataa. To bannge Awo, belzi   juzde ngasataa e maayo maa ndiyam, gila e beeli haa e maaje belze haa e kaazze.                  To bannge mbayla, wayluve ina tafa kanngeeji e jamze valeeje, neenve heddiive ve ne ko noon. En nani e daarti Fuuta men hannde o wiyanooma namandiru, tagi zum ko yaajeende e banngeeji fof, woodno tan ko ngostiigu maa faggudu ballondiral wonaa no faggudu jehre hannde nih, faggudu hoore am hooram. Faggudu ballondiral so tawii en mbazi zum vetirgal men, maa en taw fulve njahraani caggal hay so tawii ina nanngitii e Fina tawa faggudu mum en.

Ko addi famzude sukaave fulve jannquve haa teeqti noon e sukaaave rewve?

So en kaalii needi maa jaqde, so tawii paynditizen teen ko nehdi e jaqde tuubakoove maa aarabeeve, ezen mbaawi wiyde ko goonga sukaave rewve fulve keewaani janngude. Ina veydii saabaade zuum wonan'de fulve ko debbo nehata sukaave, ko kanum woni galle, so janngii maa nehiima maa nehaama e nehdi koziri, xeewata ko nehrude sukaave ve e ndiin nehdi. Ko ande renndo waylo tagi yoga e fulve ina njogii sikkeeji e nehdi kesiri ngaddaandi e mumen ndi.

Holi to dewle doxxe ummorii fulve?

Pinal renndo ko laawol ngurndam mum, dewgal ne ko e geze pinal renndo jeya. E nder fina tawa fulve, dewgal ina himmi, zuum ina ara e yoga e konnguzi pulaar. Faayiida debbo ko reseede, naatde hozannde. No sagata gorko wontirta Gorko so naatii dewgal nih, ko noon sagata debbo wontirta debbo so naatii hozannde. Ina jeya e fina tawa fulve so cukalele dewel jibinaama, goggo mum, maa yumma mum cawndiizo havvat e mum tekkere jaggana ngel viy mum gorko, wona takkoore, so ngel mawnii seeza ngel wona e toonireede ngeel cukalel gorel, ngel wazta hersude zum. Ina hasi ko kavvananoozo tejkkere o resata ngel, hay so tawii heen sahaaji zuum ina waasa laataade. Kala nde cukalel dewel addi enzi, maa xoole, wazti ellaade jinnaave maggel puzzoto faayde sabu mbiyata ko ngel yonti hankadi, e ngel waawi moovde reedu, ko zum wazi ve curat ngel e sagataave worve. Cukalel dewel so resaama foti taweede ko mboombri, ina foti tawreede, so ngel tawraaka, ko gacce maggel, ko gacce jinnaave maggel, ko mettere e waasde joom galle maggel hoolaade ngel, yizde ngel e horsin'de ngel, sabu e ngel       waawi waasde haazde e makko. Zuum ina seerti e won e renndooji, hono won e renndooji tuubakoove, so mboombri mawnii ina wondi e mboombaagu mum, ko gacce, wayi kono meezaani yizeede, maa wondude e worve. So en niyii nezzo maa jinnaazo ina zacca viy  mum debbo resee gila ina famzi, ko hulde hoto ngel fergitaade maa reedde sabu reedu haram won'de gacce ze hono mum alaa, ina addana jinnaave hay wartaade sabu ronkude jaggaade gacce. Hay vinngel dewel ngel resee ina famzi, moova reedu, maaya e baame vuri ngel fergitoo. E fina tawa fulve maayde vuri gacce. Ko e dewgal gorko jogotoo huunde nde heerorii, woni debbo, alaa mo renndi, ko ndeen o wiyetee joom galle. Ko e dewgal kadi debbo jogotoo gorko mo heerorii, o wazta wiyeede joom suudu kaari. Debbo so naatii dewgal ina wiyee o suzdaama, zuum ko soowoore o suuzdiima e gorko makko. En njiyii won e renndooji hay so tawii debbo e gorko ndesndiraani, ina uurnondira e mbedda maa nokkuuji udditiizi. Hay so tawii dewle doxze ina ngaddana sukaave rewve sankaade e baame ina dallina to bannge cellal, ezen nganndi e nder renndo fulve wonaa cukalel biyeteengel yontaani resaama tan, joom galle maggel wondii e maggel maa humpitiima ndewaagu maggel. Cukalel ngel ina nehee e needi suudu, needi gondigal e esiraave e xeekiraave e yimve galle esiraazo kala haa dana heen humpito, ina jannga kadi e seemevve galle o. Reseede la wonan'de cukalel dewel ina jeyaa e nafooje mum:- Waasde ngel fergitaade e moovde reedu haram

- Jogaade humpito ko fayti e golle suudu mum e golle galle esi mum en

- janngude no wondiri e joom galle mum e anndude jikku mum

Ko tagi fulve ina nduhna sukaave maa rewve ?

1.      Ezen njaakori fulve duhnude zumen sukaave rewve ina ruttee to wozzi e daartol hay so tawii duhnungal adii feende ko e nder Afrik e yonta Annebi Ibraahiima. No cukalel hevirta yontere inniree nih ko noon ndeen cukalel duhnirte so yontinii. Duunungal: ko e nehdi jeya.Soɓɓundu wonaa soɓe, so Geno yiɗaano gorko waɗa soɓɓundu, o tagataano ɗum, o addatnoo neɗɗo e nder aduna ko ina ɓoorni, ina duhi walla ina haddi. Neɗɗo e nder katantaagal mum addii kaddingol maa duunuŋal. Ina daarte e nder ‘Aadi Kiiɗɗo’ deftere seniinde Iisayankooɓe, maa yahuuda en, ko e yonta annebi Ibraahiima duunuŋal fuɗɗii, fayndaare maggal ko ngam jaɓeede to Yahwe, Geno maɓɓe, kadi ɗuum kewnoo ko e nder Ejipt e nder Afrik. En calaaki ɗuum, kono so en ƴeewi e nder daartol, ɓaleeɓe, maa fulɓe ina ngoodnoo ko adii oon yonta. Ɓoorngal walla waɗde tuba firti ko suka o hankadi naatii e daawal nguurndam goɗngal, ina waawi tawa ko adii ɗuum suka hettantaake tuba, sabu ko solima tawo. Duunuŋal e nder renndooji men, haa teeŋti noon e renndo fulɓe, ko jaŋŋinde walla anndinde suka o, ummiima e dingiral cukaaku, naati e caali mawngu. Duunuŋal ina jaŋŋina suka muñde muuseeki caɗtuki e waasde huutoraade muuseeki ngam leptude hono mum. Ko addii nde suka duhotoo o heewaani jogaade laɓi, kono en njiyi njulliiɓe ina njogoo laɓɓe, ngam riiwtude ruuhuuji bonɗi, ina njogitoo cabbi ngam haɓtaade bonɓe. E jaŋŋingol suka naatii dingiral mawɓe, wonii hankadi gorko baawɗo noɓde debbo, sukaaɓe rewɓe ina ndakkanatno njulliiɓe kodde, kala suka debbo tolno maɓɓe so dakkanaani ɓe kodde, eɓe njogii hakke fiyde ɗum. E jaŋŋingol suka o naatii dingiral mawɓe, duunungal ina janngina suka o ɗooftaade ɓurɓe ɗum duuɓi, ko ɗuum tagno ko fedde dow, walla mawniraaɓe njahdatnoo e miñiraaɓe mumen njulliiɓe, kadi kala ko mawniraaɓe ɓe njamiri ɓe eɓe poti ɗooftaade. Duunungal ina jaŋŋina njulli suurde Terɗe mum, haa kisa e yiytere, ko ɗuum waɗi njulli ina wiyee so yiyanaama haa teeŋti noon so tawii ko debbo yiyani ɗum ñawrete. Duunuŋal ina jaŋŋina suka jogaade hakkille lannda, goomu maa fedde, sabu ndeen ko fedde fof duhotoo laawol gootal, ko kaum e aldatnoo, mbaaldatnoo. Ko goonga nih kaalzen zo tan ko duunungal sukaave worve. So tawii noon ko kaddingol sukaave rewve, ezen njaakori zuum ardaani nih tan e nder renndo fulve. Won e fulve ina mbiya ko ittetee e terze debbo e kaddingol ko ko ' Abbere' , abbere noon fuznat ina vaarti e jibinirgol. Ina waawi tawde fulve ko joom jawdi en, ina neha kadi beyi, teskiima so mbeewa darnii to ndamndi oni fof yiyloyto zum. Ve miijoo kadi won'de tawde tergal maa kettel ittete ngel e debbo e duhnugal ngel ina qata sahaaji, so ,qati ina waawi dewel ngel yiyloyoo worve ngam wondude e mumen. Ko adii fof ve miiji ko so zuum ittaaka ina addana ngel waaweede ndewaagu, maa yaafde kaddol wudere, woni yizde worve haa vurta aadi. Kadi so zuum ittaaka ina addana debbo adaade hatojin'de e wondeede sabu zuum hiisetee ko e njoorgitaagu e nder renndo fulve. E nder renndo fulve hay so tawii debbo muuyaama won'dude e joom galle mum fennintaako, ko maa joom galle o tan faya e makko. Won e wiztooji kesi ina mbiya duhnude debbo ko ittude mbelamma mum haa laava, kono kadi gozzi nmbiy ko ina usta mbelamma, sabu 'abbere nde ko nehaande mbelamma wonande debbo. Kono kadi won e wiztooji ina mbiya won e rewve duhiive ina njiiloyoo worve, cik

Ko tagata ceerle maa diwve e nder renndo fulve?

Hayso tawii en mbaawaa dallinirde zum limooje, fulve so njerondiraama e lexxi gozzi, ko nanndi e safalve maa en taw fulve keewaani ceerle. Fulve ina njogii konngol maa miijo wonde 'debbo yizataa woowat', ina waawi gorko ronka yoo joom suudu mum woow zum, rewa haa seerazum, walla gorko miijoo no yiziri nih ko noon debbo mum foti wayde, so o ronkii yoo o way noon, o haava, o seera mo. Debbo pullo noon ina waawi havde e joom galle mum, tikkana zum, maa suutoo fayta galle baaba mum, kono alaa hakke seerde joom galle mum. Mbaawka ceergal ko gorko pullo heerorii zum. Ina heewi kadi to debbo pullo nyagootoo yoo gorko seerzum, 'rokkam daande am ina heewi e rewve fulve so cekii, walla kaavanii worve mumen'. ceerle fulve ina saaboo zumen worve, ina saaboo zumen rewve. Rewve fulve ina ndiwa worve mumen, zuum firti ko caggal nde debboo gorko ndesndiri, naatdi e suudu, ngondii, caggal zuum debbo o wiya yiza gorko o. Ina adda ndiwaagu kadi dewgal waawnere, suka debbo rokkee gorko sabu enzam, maa njongu tawa yiza ana salanaade jinnaave mum, so yehii haa diftaama walla saaynaama, humanaama e gorko, yannge wazi haa huulti, wiya yiza gorko o, ko vuri heewde dogat fayta galle baaba mum maa heen sahaaji koreeji mum vaztiizi.

Ko tagi fulve njuvvintaa jibinirgol mumen walla laayondirta hakkunde deede zizi?

-

 

Ko tagi ina wiyee rewve fulve nganndaa hakke mumen, walla potal alaa hakkunde debbo pullo e gorko pullo?

E nder laawol pulaagu, debbo ina teddina, ina horma, ina jarani gorko huunde fof haa waasa heen fiztaandu mum heen sahaaji. E nder laawol fulve aynaave, hay so tawii ko gorko jeyi nay, kosam majji ko debbo jey, ko kanum horirta zam no yiziri, so yizii rokkira heen, so yizi yeeya heen, so yizi fennda heen, haa yaltina heen nebam, yeeya, soodta heen cuzaari, kuutorze mum kala gila e lahe, haa e leece e tallaaji e cawzi kuusaazi ekn...So gorko woni joom nayi, woni joom galle, debbo ko joom kasam, ko joom suudu, sabu kala nde fulve eggi, mbammi jawdi mumen, so ndimtii dimle mumen, ko rewve fulve ndarbnata cuuzi so kiwi, to turi, so huzo, so caaleeje.

 

samedi 9 mai 2020

Njoodndam debbo pullo



So en njuurniima no feewi nguurndam  fulve maa en njiy no venjiziri nagge e no ve teddiniri debbo. Ko nagge tan e debbo njaranta gorko pullo yeeyde nguurndam mum haa heva nge    yizi nge walla mo yizi o.So en xeewee e nguurndam hanki jaammbareeve fuve, ve kavatnoo tan ko e dow geze zizi vurze teeqtude: Nagge e Debbo. Kala to debbo vurzo diiwaan mum fof yonteede, gorko pullo fof ina yiza oon debbo waala caggal mum, caggal nde gorko o huuvni sarzeyeeji makko.Kala kadi ti nayi vurzi moxxude, yoozde e welde e heewde kosam ngoni, jaambaaro pullo  fof haandinizi ko e mum maa debbo jontaazo mo yizi.Fulve mbiy'Aduna ko mehre' maa 'aduna ko laacel jiire, cammalal ngooroondi, jaggee tan vooro'ko zum tagi pullo yizde welnude nguurndam mum e dow leydi. Pullo ina anndi ko maayoowo kono yiza maayde maayde hersiniinde, maayde e dow leeso, ko zuum wazi hanki warata pullo tan ko geze mowwinooje, belnooje nguurndam to bannge zanndu ko wayi no teewu, kosam e nebam e njuumri e to bannge vernde debbo joozzo, kaqqe. Pullo ina jogi geze keewze ze sifortoo njoozndam debbo pullo gila e mbaydi haa totti qari haa hevi xiixam, zee geze tati hay so e ze nanndi, pullo ina jogi no seerndirtaze. debbo pullo ina waawi jogaade  heen gezal gootal walla geze zizi , siforee joozzo kono so geze tati ze fof tawaama e makko e jogiima njoozndam kaaztudi. Debbo pullo soklaani yaltin'de ko foti suuraade e mum ko ngam yaltin'de mbaydi mum maa xiixam mum maa qari mum sabu e nder laawol pulaagu'seemteende'maa gacce ko e ngooroondi nguurndam mavve jeya. Ko zuum revi haa hay so tawii joom suudu pullo soklii jotondirndi e joom galle mum, hollirtaa muuya mum, ko zeen gacce kadi njibini 'naato' maa 'xeevaade' sabu wonaa gorko o wonaa debbo o hay gooto e mavve yizaa yiyeede ina teeldi e gozzo o e mbaydi peenndi.Ko zum tagi kadi suka maa sagata gorko ina waawi soorude cehilaagal hakkunde mum e suka maa sagata debbo  tawa njotondirtaa to bannge valli, kono ko jeewte e fijirde tan wonata hakkunde mavve haa debbo suka debbo o maa sagata debbo o naata hozannde. Ngoraagu no wayi heewde doole nih fof, sagata gorko ina waawi won'de sehil sagata debbo haa suka debbo o resee tawa suka gorko o ittaani zum mboombri, fergitaani zum.Won heen ina ndokkondira podooje so yehii haa suka debbo o resaama, tawraama, ina huuvna aadi mo rokkondirno e gorko he tawa joom galle mum tinaani. Zeen gacce kadi caabi joombaajo debbo pullo ina waza vurtungal ngam suuzde yeeso mum, haa waasa laarondirde e joom  galle mum gite qaasa qaas. Zeen gacce kadi caabii, debbo ina hersa naamde e yarde e yeeso esimum sabu e nder renndo fulve naamde ko kanum wuura kono ina hersiree.Ezen njaakori kadi ko zeen gacce caabii eddaaji moorol rewve fulve, so a yiyi hoore debbo pullo aza annda so tawii ko o mboombri, so tawii ko o ceemeedo desaazo, maa diwo, maa maayraazo joom galle mum, gooto heen fof ina jogii no moororto.Debbo desaazo gonduzo e joom galle mum, so ruqiima fuznaange ina jogii no wazirta hoore mum, so o laavii o naxoto ngam habrude joom galle makko o laavii omo waawi jotondireede. So o woni vezo, o limirta balze makko capnze nay ko wazde bafi kala yontere, nande balze capanze nayi ze timmi fof kadi o naxoto ngam hollirde gorko o, o seertii e xiixam vesqu. Sabu gacce hazi debbo pullo rewde e innde joom galle mum so ina zoon, o wiyata walla noddirta  mo ko kaari, maa hey, maa denziiko mo o vuri horsinde walla o wiyamo baaba galle, walla so ve puzziima dande vesqu o wiyamo baaba mum kaari.So a xeewi no feewi, rewve Uurul Ayni en fodanaave juulve naatve aljanna ve, maa mbiya qari mavve, mbaydi mavve itta ko e qari maa mbaydi debbo pullo, sifaaji njoozndam kaaztudi debbo pullo ina tawe e mavve. sabu njoozndam, terze keewze e vanndu debbo pullo, ngam    waasde wiyde vanndu pullo fof ko     terze potze suureede, ko zuum wazi debbo pullo voornotoo ko comci juurtiizi, cuurooji vanndu kala. Debbo pullo kadi volotaako, ina horsini cuzaari e cinkal.Mooraade, tuppaade, sokaade, fesaade, tufaade fof ina njogi ko njaltinta e qari e mbaydi debbo pullo. Tippugol kootone kaqqe, wazde cakka kaqqe, wazde qenemaaje, maa diive maa  kootone katti e noppi, wazde jawe juuze e koyze, wazde jaljali maa kozi maa gali e dadorde e fuuzaade e tuppaade e sokaade fof jeya ko e no debbo pullo weltinirta joom galle mum. Naaxgol, denkitagol, laysilagol fof e e mbaydi javval debbo pullo.Leertude, haylitde gite kadi ko e laarki debbo pullo jeya. Won e fulve kadi na ciforoo debbo pullo joozzo no nagge faynge nih, won e terze makko kadi ina qabbitinee e mbaydi jawdi ladde. Hinere debbo pullo ko sewnde ina wiyee 'kinel lella'. kala kozoowo e ladde maa gannduzo jawdi ldde ina anndi lella ko kullel ladde joozngel. daande sewnde kadi ko e sifa debbo pullo jeya 'daangel tewda'sabu daande tewda sewde e silaade. yitere debbo pullo ina siforee no voccoonde getogal, go sabu danwugol mum, haa e murlizgol mum.



E nder Extrait de l’epopée Buubu Ardo galo recueilli par C. Seydou :
Kosam ina rokka debbo pullo geze 15:
1- Korle vutte, murle
2- Rotere vuttere, murlere
3- Yitere vuttere, murlere
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++
4- Daande sewnde.
5- Hinere sewnde.
6- Reedu sewndu
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++
7- Vanndu zelkooru
8- Yitere raneere
9- Niixe daneeje
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++
10- Toni nivvi, valeeji
11- Zakkudi valeeri
12- Sukundu Valeeru
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++
13- Teppere zaatnde, zelkoore no heenere mbeewa
14- Tiinde noo haayre kaqqe
15-  Buhal   no bagi koyzo
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++




Pullo yizi ko goobuuji laavtuzi, kurmuzi e geze jalbooje.Zakkudi mbulaari e  toni valeeji, ko nde debbo yonti nde wazata zumen, zuum ina yerondira e miijo Uurul Ayni en e nder diine Islaam. zakkudi valeeri ina yaltina ndaneeri niixe, hono ndaneeri gite woniri sifa njoozndam nih.
Pucci wuuraani tan huzo, kono ina    rokkee gawri e kosam.

dimanche 19 avril 2020

Ngaynaaka hannde e nder Saahal



Ngaynaaka ladde hannde e nder leyzeele Saahel
Alaa to humpi, sabu qakkere ndiyam e durngol duumiinde e nder leyzeele Saahel, ngaynaaka ladde hannde ina farwi haa wonaa seeza. Joom jawdi ndariindi en e aynoove ina ngondi e cazeele limtilimtinze, ina jeya e majje gozzugol ve laamuuji. To peeje e laabi ngaynaaka ladde lelnetee to ve ngalaa toon, hay so tawii won to ve ngoni heen e won e leyzeele ne eve limo e pezeeli juungo wooto. Ko yanti heen kadi hay e tozzeteeve e nder Diiwanuuji maa cuuzi sarziyeeji leyzeele daaze mavve ina pamzi heen. E gongol mavve nokkuuji dowri laamuuji ina mbelsindii ngonka mavve, eve ngakkira walla ve ngalaa duze to sukaave mavve njanngi, cafrorze to vesnguuji mavve cafrii, galleeji pinngu to jawdi mavve safri, ndiyam laavzam ko ve njari, ndiyam lelizam to jawdi mavve yari, kuvvam to ve mbaawi mooftude kosam e geze ummiize e mum. Zeezo cazeele limtaaze fof veydi zumen ko dawruzi laamuuji leyzeele mavve, kirjinooji yoo egga-egga en, maa egga hoza en, maa dev- eggoove en, yo ngon e gure mawze ñiiva e mumen. Ina waawi nih tawa laamuuji zi ina ngowo kaalisaaji jonzi ngam waasde newnan'de aynoove geze moxxinooje nguurndam mumen e koye mumen e jawdi mumen. Kono so en tuugniima e hakke aade, mo leyzeele ze fof ciifi, eze poti waztorde aynoove gila e ndeenka jawdi mumen e wuurde pinal mumen. Zuum ina gasira toppitaade geze moxxinooje nguurndam yimve dowri e toppitaade geze dokkooje ve nguura e koltu e kozki, dokkooje jawdi mavve kadi durngol e ndiyam tawa wonaa e tovo tan ve njowittoo. Laamuuji Saahel hannde njaggiri aynaave ko ceve pezeeli, haazaani tan nih e zoon, kono kadi ezi ngemmba won e lexxi kozduzi e mavve haa njana e mavve, mboomave, kepta jawdi mavve, nduppa gure mavve. Lexxi gaynooji e baanooji e demooji fof ndenndi ladde, kono so dawruzi ngam horde ngaluuji denndaazi evvaama, ko aynaave ve keewi moneede, sabu en njiyii e nder leydi Moritani, nde laamu fayi e ndema ilnaaka tawa huutortee ko ndiyam maayo Senegaal, gure dannde maayo keewze mbazanaama gese   maaro, ina moxxi haa maayi sabu so tovaani ilaani, remoove payi ko e moobaare so mballaaka. Heddii tan ko nde ziin evvooji mbazete, ina haanno yuurneede won'de aynaave, jawdi mumuen nguri ko e tovo e ilam, sabu so tovaani, ilaani, jawndi ndi danataa wonaa ndiyam to yari saka durngol. Kadi ezen nganndi aynaave heewve ina njarnatnoo e maayo, kono so tawii daande maayo fof wontii gese, zaccaaka hay lappi, to jawdi rewi haa yottoo maayo tawa jumpaani e gese, walla so lappi ngoppaama ko taarnde mawnde wonan'de jawdi, so yizi yaroyde maayo, maa taccude maayo ngam fayde leydi Senegaal. Ezen nganndi e yontaaji jawtuzi, joom jawdi en so gese conanooma, jawdi mumen ina ngona e juuti e naayngal ngam ustan'de zumen ceezu, kadi zuum ina moxxunoo e gese he, sabu zi ndubitat e majje, zuum ina addana leyzeele ze jogaade faayiida, haa ndema waawa moxxude tawa huutoraaka geze borjinooje  leydi hono 'engere' ekn...Zeezo zawe laamuuji veydi zumen ko aynaave ko jonaave so a yizi mbiya ko joniive gila e dawrugol haa rokki faggudu haa yotti renndo. Kamve fof e jogaade ganndal maa neenal mawngal paytungal e ngaynaaka, ve njaggira kono majjuve nih, saliive kesamhesaagu. Ezen cikki, kadi ina yaaji, e nder laawol pulaaku hanki,   ngaynaaka wonaano ngam yentin'de faggudu, hay so tawii aynaave ina kuutoroo teewu, nebam e kosam walla jeyfulve ina wostoo kosam mum gawri maa geze gozze nde kaalis suwaano feende nde.Cippal barja, haazi haaza, zizi, tati ekn...ina wazetenoo. Aynaave ina keewno hozdude e remoove, zuum wazno ve keewno wostaade gawri mavve ko kosam. Won kadi to awoove ndazotoo beeli mawzi maa caazli walla so ilam fayii e fooztude, veen aynoove noon ko vuri heewde ngam ande huuvtidin'de ngostondirta e awoove ve, kono ve ndokkondirat, gawoowo rokka gaynaako  lizzi, gaynaako rokka gawoowo kosam.
Fayndaare maa nafoore ngaynaaka wonaa tan yentin'de teewu, kosam, nebam, guri, gallaazi. Fulve mbiy'alaa fof ko woppetee e nagge'. Fulve njaggirnoo ngaynaaka ko teddungal, kono en njiyi hannde, fulve ina ceerti miijooji ko fayti e ngaynaaka. Won heen miijotoove aynaave poti ko:
1- Jokkude egga- hoza ngam dazndude jawdi mumen, so wonaa zuum tan ngaynaaka nattat e nder leyzeele Saahal, so ngaynaaka natti, laawol nguurndam fulve woppete, so ngaynaaka woppaama,waalaare mawnde e pinal pulaaku e zemngal pulaar yooloto, majja, maaya.
2- Ustude ngaynaaka maa naattondire ngaynaaka e ndema ngam ustude egga- egga maa egga- hoza, aynaave hay so tawii niivaani maa ngontu   zev- eggoove, sabu ndema ina sokli niival, kadi ndeen maa aynaave njannu, njanngina, cafroo, keva ndiyam laavzam e semmbeeji kuvvam, naata e lanndaaji dawrugol, vadoo teeru, njiiloo laamu.
3- Seertude e ngaynaaka haa laava, ve mbiya won'de so aynaave ceertaani e jawdi ndariindi ngonata tan ko yawaave, dazaave, fiyeteeve, laameteeve.
En mbaawa rokkude hay heen miijo wooto goonga, kono hade men lamsaade winndannde nde maa en ndokku heen yiyannde men ko fayti e zuum.
Ngaynaaka ina heewi nafoore no feewigaagaa newnan'de aynaave nguurndam mumen haa yottii newnan'de jehreeji keewzi, vadiizi maa jeereeji mawzi windereyankooji keval teewu, kosam, guri, gallaazi ekn...
Ngaynaaka ina wallita to bannge renndo, deexre e sato.
1- To bannge renndo: lexxi gaynooji ina mbaawi ngostiigu, ina nganndini lexxi zi zi kozdi zi kosam. Aynaave kadi ina njeeya lexxi gozzi zi jawdi ndariindi. En njiyii to remoove kuutortoo gayi ngam iirtude maa waklitde leyzeele mumen. Jawdi ndariindi kadi ko zuwal renndo.
Ngaynaaka ina rokka oogirze leydi maa winndere 'geze gadane', zeen oogirze ngoni ze kosam maa oogirze ummiize e laddeeji maa caqe gayneteeze ko nanndi e zacce. Ngaynaaka ina wallita ndema(gila e remrude daabaaji, huutoraade dubuuje nayi maa dorde baali ngam alzin'de leyzeele demeteeze). Ngaynaaka ko gaccungol ndeenka wonan'de aynaave. Lexxi gaynooji, demooji, baanooji e gawooji vooyii hozdude e nafondirde
2- Ballitgol ngaynaaka e deexre leydi maa leyzeele: sabu aynaave haa teeqti noon e ve saahel ve hozde e nokkuuji dowri belsindaazi, parwuzi, gozzuzi, ngaynaaka ina wallita ve e jam, kisal e deexre. Noxa mavve tan ko yiilaade peeje no ve ndanndiri jawdi mavve ngam tabitin'de ngaynaaka. Ngaynaaka ko hoyre ngalu mawngu, ngalzungu e ganndal nafowal, carotongal hakkunde aynaave e dewrugol e laabi eggugol maa polindaaji ngam dazndoyde jawdi mumen maa yiiloyaade huzo hecco neenko.Lexxi gaynooji, demooji, baanooji e gawooji vooyii hozdude e nafondirde, wonnoon kuutondiral mawngal ina wonnoo hakkunde mavve, nanondiral e laabi kozdigal ina ndeenano, ezi nggurdunoo e dow deexre. Ko e yontaaji sooda- sooda valeeve e hon- hono en, laabi njuvvudiiji ziin lexxi guurdunoozi e dow deexre e jam e kisal mbazti havden tawa ko hareeji bonzi hay so tawii ezi mbazdatno e won e sahaaji.
3- Ballitgol ngaynaaka ngam moxxere sato:Ngaynaaka saahel ina huutoroo laddeeji, zi naftataa so wonaa e ngaynaaka, sabu zi ndemetaake, zi ngawetaake, zi voggetaake, zi mbaanetaake, zii laddeeji naftataa so wonaa e ngaynaaka. Naynaaka kadi ina huutoroo sam- sam huzo e lezze maayze, ngam heblude puzi e lezze kese. Ngaynaaka ina usta cumuuji ladde. cawaaje nayikadi ina mballita leydi e mozgol ndiyam. Ngaynaaka kadi ina wallita e guurwuurdal, sabu jawdi ina moofta aawdi lezze e puzi e kuuseeji mumen, so njehii nokkuuji gozzi, njantii maa ndubiti toon, ziin puzi maa zeen lezze mbazta fuzde zoon, caroo, keewa. Ngaynaaka ina niivna ko wiyetee'Carbon'. Won e ndiwri kadi ina wuuri e koobon, maa koowokon ceqotoo kon e jawdi, gila e kooti haa ekn...Ezen keewi yiyde kade won e ndiwri ko nanndi e naale pure ina keewi yiydeede e jawdi, ko vuri saabaade zuum ko jawdi haa teeqti noon e  nayi ina laawa ko nanndi e tenke, naale pure ze ngona e tozzaade    dumen. Ngaynaaka kadi laamndaaki lewde laddeeji no ndema nih, hay so tawii won e aynaave ina pexxa lezze ngam durnude jawdi cewndi ko nanndi e ndammiri beyi maa baali. hay so gila dawa dawi, gaynaako ina fexxatno lekki, duugotaako lekki, fexxirtaki ko mbele kadi eki waawa wiltude, omo zaccatnoo nih paynirgel e lekki he. Ngaynaaka kadi laamndaaki coodgol giriyaasuuji ngam hurlaade laddeeji ngam ndeenka no ndema nih. Ngaynaaka kadi laamndaaki won e geze ngam yuvvin'de ekoo- yuvvo.
Cazeele Ngaynaaka Saahel hannde
Ina waawi tawa en mbaawaa tonngidde cazeele ngaynaaka saahel hannde e mbaydi kuuval sabu majje won'de limtilimtinze, kono maa wood heen ze cifizen.
- Cazeele Yooro: Ina teskaa e cakkitte kitaale 1960 e puzzorze 1970, qakkere tovooji mawngol, gaddungol yooro e boomaare jawdi ndariindi e nder leyzeele Saahel ko nanndi e Moritani, Mali, Niseer, Caad, Burkinafaso ekn..hitaande bonnde vurnde bonnde nde ko 1970, nde won e aynaavee nder won e leyzeele limtuzen ze ngayni jawdi ndariindi haa laavi. Vurnoo kadi havnaade heen fof ko Yooro ngo ko ko huuvtidinno, ngo memi kala leydi. Heegee mawnge wazi e zee leyzeele wonande aynaave e remoove wuurnoove e tovo e ilam. aynoove heewve ko ndeen rewve mumen e vivve mumen rewve mbantiri kanngeeji mumen dimi ngam zavvitde nguura. Leyzeele mawze ze neldii nguuraaji keewzi wonan'de leyzeele saahel ze, haa mbaawa taccude cazeele nguura yimve. Ve ngoxanooka e oon sahaa, wallude nguura jawdi. wazi kadi joom jawdi en ferve payi to leyzeele catiize vurze heccitde. Leyzeele mawze ze ina nganndi ko kanum en caabii borjugol tago feere leydi, oogirze mumen kuutortooze kuvvam mbonzam maa mborjinoojam sato. Eze nganndi kadi zeen leyzeele saahel eze keewi ngaluuji nder leydi gila e kaqqe haa e kaalis haa e iraaniom, bosit, petroq e gaas ekn...Ko fartaqqe wonan'de leyzeele mawze ze nde leyzeele boomiize ze ummitto mbele sosieteeji mum hakkunde leyzeele maa taccuzi keeri ina ngara, kosa ziin ngaluuji tawa ko e maale mojobere nanondire e laamuuji bonzi leyzeele ze.Kadi leyzeele saahel ze so ndenndinaama ko jehre mawnde wonande ve. Yoga e balle leyzeele ze kevi e diin duuvi mettuzi huura ko mbaydi nezzankaagal, sabu so nezzo danii cazeele, nezzo hono mum ina foti faabaade zum. kono kadi ngaal ballal ina soomi wizto e vamtaare e njiilawu ngaluuji cuuziizi e nder leydi. nde ve tawi ndema ina moxxa e zeen leyzeele, ve cosi e ballondiral e laamuuji leyzeele ze sosieteeji ndema, kala leyzeele takkiize daande maayo, ve mbazi zoon ndema ilnaaka. So tawiino ballal alla volo ze njahruno heen, ze puzzortanooko ndemanteeri ndi naametaake walla ndi woowaaka e leyzeele he, hono maaro, gemha, monngo, banaana, ekn.., ve njoni gaweeje ganni gila e feela e eddaaji mum, ndiyamiri, noobuk, samme, sewil, moydara ekn..ve mbiy jaave, murotooze, eede ekn.. ko tevvitte maa vesnooje ladde no kullon ladde nih. ve ngoowni en maaro ilnaaka e tevvitte, sukaave men nganti niiri gawri, ngoppi njooloondi jaavi ekn.., ve ngoowni en fooftere, ve ndemira masingaaji, ve ngaawira zi, ve ilnirazi, ve, conirazi, ve nduttirazi. Ve mbiy tawde leyzeele demeteeze ze ko maayze ala e sago ze mazee 'Engere'. Ziin masiqaaji e oon engere fof ko mbele eve dana jeehreeji to ve njeeyi ko ve peewnata ko. E nder prograamuuji ndema ilnaaka noon, aynaave ko ko njejjitaa heen sabu lappi mawzi ngoppaaka fayde maayo, walla so won to lappi ngoppa ne ko taarnde mawnde, bonnde e jawdi so yizii yaroyde maayo maa taccude fayde leyzeele keedaaze to durngol samori seeza. Won e laamuuji leyzeele njizi tan kadi ko yoo aynaave ndew e jawdi ndariindi mbele mbele leyzeele ze ina njogoo jeytaare mumen to bannge teewwu.
- cazeele aynaave e zaweede geze moxxinooje nguurndam nezzanke, sabu welsindaare laamuuji duze, cafrorze, ndiyam laavzam, kuvvam ina pamzi e gure dowri. aynaave ina njona e geze laamu. hayso evvooji maa dawruzi paytuzi e aynaave ina pewjee, ve tawtortaake saka ve ndokka heen jiyanze mavve.
- cazeele aynaave sabu parwugol jawdi mumen. egga egga, taccude maaje e keeri leyzeele catiize ve ze, gila kubbe laamuuji leyzeele njaatigeeje ze pawata e mavve, haa e tuumeede ko arani en bonve wuyve ekn...cazeele rafiiji jawzeele mavve, cazeele neengol huzo, cazeele nguyka jawdi e bargol mum wonan'de selbiyankoove.
- Cazeele kisal e ndeenka e nder leyzeele saahel hannde. Ko goonga gila dawa dawi, lexxi kozduzi ko nanndi e Waanoove e Aynoove, maa aynoove e remoove ina mbazdatnoo, ina kavatnoo, ina luurdatnoo kono njawta zeen luure, ziin hareeji e mbaydi nanondire gaadanteeje. Zuum ko gila hade laamuuji tuubakiri naatde e leyzeele saahel ze, leydi    farayse nde jiimi daande maayo Senegaal, wonnoo hujja mavve ko addude deexre hakkunde lexxi safalve e fulve, kono ve veydi huvvude jeyngol nganamtumaagu hakkunde zii lexxi zizi. So en teskiima leyzeele Saahel 5 dentuze e fedde wiyeteende G5 Saahel nde, hono Moritani, Mali, Niseer, Caad e Burkina fof ina mbazi fulve e lexxi gozzi, maa ko demooji, maa ko baanooji, maa ko gawooji. Kadi fulve ina njogodii e ziin lexxi cazeele keewze, ellee maa mbiya, ndee fedde ari ko momtude fulve. Heewii to lexxi zi fulve kozdi tuumi zumen won'de sevvitiive selbiyankoove. Leyzeele tuubakoove haa teeqti noon e leydi Frayse, cikkoori leyzeele Saahel ze ko diiwaan mum keeriizo, sabu nafooje keewze ummoriize e ngaluuji nder leydi gila e: Uraaniyom gonzo niseer, kannge gonzo Mali, Petroq e gaas gonzo Caad e Moritani, ina rewa leyzeele ze nguutu vooyzo sabu fulve hazde zumen hoonaade e yoga leyzeele ze e rewrude e diine Islaam.
Sabu fulve wuurde e nokkuuji dowri gozzuzi laamuuji sabu ko e majji jawdi mavve moxxata.


Ballal Ndema e Ngaynaaka e nder Pinal fulbe


Naatirka
Ezen njaafno mo woni kala, nde zaccanta en mosel ngam addude ballel men seeza e ko fayti e darnde maa ballal golle fulve Awoove, Remoove e Aynoove e nder pinal fulve tawa tuungizen ko e PULAREEJE ze ndenndinzen, cuvtizen, ceernduzen, gollal fof mbazzen zum bannge. En njahraani e majjum, saaktude gollal renndo fulve kinzamhinzaagu, njahruzen heen tan ko to bannge zemngal Pulaar e pinal fulve.
Sabu nguurndam nezzanke, puzi e kullon tuugnaade e ndiyam, ina miija yimve maa mawve men adiive ndazotonoo ko maaje, caazli, beeli mawzi jaggooji ndiyam tovo haa tovo arta mo wuuri. Hay yimve addiive wuurnoove e Jeereende mawnde nde, tagno nguurndam mavve newaade e mayre ko goodgol keccol mawngol. Hay mawve adinoove, wuurnoove e nder dulli cukkuzi zi, hay so ve ngoniino ko adii fof waanoove, fettoove(voggoove) eve kuutortonoo saawa were walla ndiyam cogguzam e luurooji lezze maa e beramlefi mumumen walla nih ngonzam e nder vesnooje ngam yarde.  Ina hasi kadi e nder ziin duzli, caazli maa beeli ina tawee heen.
Tawde mawve adiive takkotonoo ko maaje, caazli e beeli mawzi, haawnaaki caggal voggo e waano, ve keva neenal awo, ve mbazta jaggude lizzi sabu moo wiyi liingu fof wiya ndiyam.
Sabu nezzo gadiizo razaade ndiyam maa duzli cukkuzi maa jeerennde kecciznde, ina teskoo no lezze puzirta, mawnirta, piindirta haa njibina, ko naametee heen ko fette. Ina gasa kadi tawa gaweeje ladde ina puzatnoo zo o vuri waawde hozde zo.
Sikke alaa mawve adiive nde kevi neenal ndema nde ko niivnoove sabu ndema wonaa sehil egga- egga en, maa egga- hoza en.
E nder daarti fulve, ngaynaaka ummii ko takko ndiyam maa nder ndiyam sabu nayi yaltude e nder ndiyam e sabu caamaaba won'de tagoore dixxiyankoore.
Ezen keewi nande fulve ina mbiya: Awo, ndema e ngaynaaka walla dema, awo e ngaynaaka. En ngalaa daliilu holi e zee golle tati fulve ngadii gollaade, en mbaawaa wiyde wonde fulve ngadii ko won'de awoove walla remoove walla aynoove kadi ina waawi kadi golle mavve gadiize pawoo e nokkuuji zi ve kozi e lexxi zi ve kozdi. Ko laavi tan walla hay so tawii laavaani ina nanndira won'de ko fulve aynoove ngaddi 'nagge' e nder Afrik. Kadi wammbaave ina mbiya 'nayi' ko lewooji ladde. Ina miija kadi ko aynoove kuutortonoo nayi mumen ngam lewde laddeeji haa ndema waawa laataade e majji.
E nder fuuta tooro gila e laamuuji fulve hanki haa rokki laamu deeniyankoove ngu ve mballiti e cosgol mum haa yetti laamu almameeve, fulve ko aynoove,remoove e awoove ina maza kada golle gozze maa neenal gozngal, hinnde fof e gollal mum maa neenal mum.
E tuugnaade e wizto men, tawa, cuvizen ko to bannge pulaareeje, xettuzen ko pulareeje     252. E nder zee pulareeje tawzen:
Ngaynaaka ko 41, 26%
Ndema ko  38,8%
Awo ko  4,76%
Waano ko  5,5%
Labbo  3,17%
Maabo Ko 2,4%
Mbayla ko 2,4%
Voggo ko 2%

1. Remoove maa Ndema
1.Ko tonngu dasi fof maa artir haa e koyze joom mum
2. weli hiwde ko ndariibe kono wonaa zuggitiibe rewi e colli
3. Leelba nawba njoovaari vuri njaawba tuuzoowa
4. weli hiwde ko ndariiba kono wonaa zuggitiiba rewi e colli
5. Yoo colel sokku ko waawi diwdude
6. So lekki venndi, vadiima leydi fooftinii sammmoove
7. Mo aawi henndu sonata ko deleyndu
8. So yoo bone rewe nawii tennkoowo tawat ina jogii to wottoyi
9. So tiba waztii naamde cammeeje, nokkoowo vooya haztaade
10. Mi wiyino ma cahen, mbiiza muuzen
11. So pozzel wujaaka yoo zalde e nehal mum
12. ko laalo xoxnata lacciri
13. Naamoowo gawri yahataa suudu sozndu
14. wonaa ko ranwi fof muuzee
15. So gertooze ndewi e teenoove, unoove ngoodaani
16. Hiri haa hiri nawlum ceqelal buruuti
17. gosoraaze seerataa e laawde
18. So gacce nattii, qura weeva
19. So mbaroodi yari karaw, bone mum fuuyi
20. ko fuzi e ko takki jiidaa
21. ko joom boru loppata boru mum
22. Ko tikkere gundo wazata nebbe
23. mo reedu mum yuli, woxaaka moxxere gese
24. Niiri ko to vuuvi e mum zo naamirte
25. So guulle njuurnaama puzaani
26. Gawri yaawataa ziggude nande unoove ndawri suuzondirde naafzeele
27.So dene mbazaama e jeyngol, wootere fof woyatako hoyre mum
28. Haala wonaa lacciri kono ina laalnde
29. yiytere wonaa muudo kono ina veta
30. Rawaandu woxaaka moxxere liyeeji
31. Mo diwi njoorndi, kecciri lalla e reedu mum
32. Ko bannde naami tuuti, vuri ko gozzo naami doli
33.Gerte njaartete ko zo ndemano
34. kiwoowo yiyataa zi mum
35. So nohre yuli tiba, nukkintoozo nana
36. Noppi maalaazi, puzata ko e hoyre malaande
37. Mbabba rimnde haa tedda, rawaandu sakko ina otta
38. Sam faandu e Dem faandu fof ko vikkon layateeri
39. So meha tuuzi, ko livata?
40. Lekki haazata, zazi mbela
41. So sagata remaani maa yah ko vuri casol mum juutde
42. Niiri tekmataa e barme, safa e lahal
43. ko wayndu wazata ko fof ko remde vuri
44. So iirtoove keewi, woodat meezzo
45. So a yiyi gertogal rewi e teenoove, yiyaani sokkoove
46. Pizzee, pizzee, serndaani haako e lacciri
47. So a ari e wuro, a tawi maa nezzo zezzee nde hirto, fortu goddol ma so a yizaa waalde noon
48. mozaandi alaa wune
49. Ko wari haako fof, maayda heen
50. Goddol yejjittaa zizo, namminzo haa haari e zezzuzo haa yoorti
51. Kodde ngaldaa e naamdigal
52. Wayndu hurnintaake ngesa gerte
53. Rawaandu woxaaka naayngal
54. yoo voovnde woodde to heedi e kore
55. Vii sozndu qonoto
56. Ngulndi waawi jiiroowo
57. Keewngal waawi deereero
58. So puuyzo ari e kelal piice, toni vooroto
59. ko enndetee e lacciri kaangaandi ko, enndetaake e laalo meho
60. Mo viirti haaraani, hay so haari heddaani
61.Ko xakki jalo e jammbere ko, zaccataa gerte cahaaze
62. hay mamanaawi fuzzorii ko jallungol
63. Naamdu joozoyto ko e nder reedu, kono reedu anndaa cafndi
64. Naamataa haako kono ina yara ndiyam haako
65. Wiy niixe bamzi haa neene am ko nde weli, so qaali lodi fekkorat
66. qoni bumangal, zaccataa mbaggiri
67. Daraaze mboni saka ze ndaraaka
68. lonngere ko safi ko fof haazata ko e takazemzi
69. So ngesa suuraani joom mum e kiwal, hoynata joom mum ko e conal
70. So wiyaama yoo kaaxe xakke, ko haa vernde gawri taxa tan
71. Joom galle yoo salo keddaandi
72. Joom jeyi, yoo salo rem-peccen
73. njabbitaaba fuzdaani
74. Soomi boloq wisi, liggi, yiilii ko vuuvzam
75. So kozo jippiima e galle hirtaaki, so ina dawa waynotaako
76. cehilaagal gaynaako e demowo juutataa
77. Juurtude gosi vuri duurtude haala
78. So a wonaani hamadi jalal maa won hamadi pazal
79. Dennde volde e keeci mbabba darotaako
80. So ngesa wazti nallin'de ko joom mum adoto vatin'de
81. So abbere fuzi ko tampuzo tinata
82. Ndimaangu mawnataa ko gafakke mum naywata
83. Min cokki, min cahi, won ko diwa
84. Sammba yiza niiri, yumma mumlaawaani
85. So duko helii paabi, gozzi so ina mahe, ko muumve noddetee
86. Ko puuyzo juzata wiro
87. So puuyzo hevii cengelal tekteki ko buubi keptata
88. Sadak yizande , zo surga sakki mboombri cengelal gawri
89. Un naamen, vuri moztu kaddozen
90. Abbere heniinde ko wakkere laatotoo
91. So sagata remaani haa naange muti, maa tengku haa lewru yana
92. Mo fitti, fottee
93.Ko xakkanoo nafaani saka ko longta
94. Ko vannde reeni ngesa cezzo
95. Zam Alla adii zam dennde
96. Abbere heniinde ko wakkere wontata
97. Ndemaandi vuri njiggaandi
98. Mo alaa Ndi, Zam, Ve yoo dexxu



2. Aynoove maa  Ngaynaaka
1. Nagge kay hersu pullo kono ina anndi sokkinne wonaa gool
2. Haala ina haale dexxaaka almaami ina hamsoo beyi
3. Nagge malaange piggal, hay so maayi nguru mum wazetee ko tabalde
4. nagge waawaa wiyde muk albarka ladde
5. so surga hubi voti, resndetaake diwo
6. So votel wiyi kala ko wazi leevi rewa heen, maa meez nde rewi e boy
7. Rawaandu kala to xakki xiyal ko zoon wofata
8. So gertogal tawii cakka ullundu ko jinngere rewi zoon
9. So niiwa teenoyii, maayi, ko defe danaama kono kadi ko defree danaama
10. Mbele ko wazi laaci fof vokko
11. Ko tawaazo e niinnde jeyi gacce
12. won emona dunma e soodde pucel mawna deerel wallataa ma e gubbal
13. So a yiyi teewu won ko maayi
14. So teewu fof laatinooma heenere, addantanooke lavi
14. No jawdi danira fof naale ina nganndi
15. Ko gaynaako paavi anndi heen laxooru
16. So mbeewa Qati gujjo ko gacce rawaandu
17. ko majjere humi mbeewa e laaci
18. So mawzo towaama aynoytaa
19. so fowru danii ko teQi xakkat
20. Nan Qori ina jogga kono hoto yiy to waalata zo
21. kelvungol warataa viy mbeewa
22. Zowzo gertogal ko kanum hiirni hoore mum
23. Nezzo waawi ko feewnude nguunu kono waawaa wiyde qori heede zo, gertogal heede zo.
24.So geloozi njalndirii xuugeeje, nalla naamaani
25. So mbabba elii ndiyam, won ngonzam e reedu mum
26. nale fof saangiino voggol
27. Ko nagge naami ko zuum vizzo muuynata
28. So ngaari ari e ma ina daasa voggol, won to livi joom mum
29. Gano heppat kono bonnde jofat
30. Hoto hoolo gaza haa liira e mum lacciri
31. So mbeewa towaama towdaama e lavi, ko innata alla yoo vur ko foofata
32. Zo ngelooba naamata zo, mbeewa ina yizi kono hevataa
33. Weli mbeewa, metti mbeewa ko nagge vuri zum virannde
34. So bannde wari rimare, zawiima, finirii eggude, wertu gaccungol ma tira kaake ma, ndewa e mum
35. Alaa ko wostii nale e nale
36. Yoo Alla rokku cozo ko vuri nebam zaatde
37. Ngaari koto woowi huunata
38. Tiro, boni ko e mbeewa
39. Caaru boni ko e nagge
40. So a yih fedannde tan won kazaazo
41. Jovvi tati nafataa ngaari, live tappe, live ittanee kooti, so livaama gonngol hirsete
42. Ko nay keewi ko fof nganaani hoze
43. Feeci hoyre burgal to yizde fedannde
44. Beldal rewve fulve, hevoyaani mettondirde pedane
45. Zoo mbalndi baaba am wonno, addantaa nezzo jullude
46. Ko vawli e kosam fof jeyaaka heen
47. So a soggi bey ma, haazne e wosorde, koto wiy maa naatna e gaza gaynaako
48. kosam haazi ko e jullude e woovde
50. Capaato majjiranooma ngelooba, hippiti yulnde
51. So geloozi njalndirii qaatooji, nalla naamaani
52. Wofata nagge ceezu ko miijaade  guufe zum ndunngu ze
53. mehre woppaani wiige e wiinnde
54. Ko feere fenndi fedannde kono virazam haazaani
55. So a yiyi taawu won ko maayi
56. Ko mawba fooxi fof ina wazi vellere
57. Yizde kosam hoto addane wiyde mbeewa goggo
58. Yuppude heen e wazde heen fof ko gootum
59. So jahzo janeysa yawii teewu ko yawaade maayraazo
60. Cehilaagal gaynaako e demoowo juutataa
61. Coodzo talde, juzataa
62. Fowru amiino, juura vurtungal, wiy sinno ko tegeewa vurannoo zum
63. Lofu woppi koyze, raaqani gallaazi
64. Mo alaa wiinnde wiindotaako
65. Mo alaa haange yarataa kaazzam
66. Mo alaa vujiri, eggataa saka tillo
67. Yari kosam, tuuti javve
68. Diwo ko nagge tolle, so a mari zum tan a anndat ko tollizini zum
69. So a nani wuccitano en ko ngolorizen, wonaa kore naamirte
70. feecno boyyel ko wiyde ina wata ngelooba
71. Hay njibinoowa damzi, vuri ba hubetaake
72. Nale fotaani henaade e fuzde gallaazi, so zi ngari ma nge maaydu e majji
73. Niiwa so qarwi, covoxxi monnoo, kanndi saroo
74. So a ari e tufnde, a tawii zoon baali, zi ina ndexxi, zi ya ina meela, ado yarnude dexxuzi zi
75. So mawzo towaama aynaoytaa
76. So mbeewa towaama, towdaama e lavi, yoo ko innata Alla vur ko foofata
77. Jawdi ko leevol kine, so zoofaama tan , gite mbeddoto gonzi
78. Vittee, vire ko mbeewa, so nagge saliima vireede, waaldata ko e kosam mum
79. Alla wondaaka muuynam voti
80. Ko gaynaako paavi anndi heen laxooji zi
81. Nagge fettat viy mum kono anaani zum
82. Lella diwataa viy mum sora
83. Wonaa mehre woppi wiige e wiinnde
84. So a nani kaaba purel en, tawat haange fure en tawaaka
85. Nale fof saangii voggol
86. So a tuumaama e beelel so a tawaaka zoon, yoo bazte ma tawe zoon
87.So a fuuzat kowu, fuuz mbaaraangu, vuri
88.Yoo haazi haaza, haaz to gure kaazi
89. So pullo alaa nayi, haalataa nane
90. So pullo alaa nayi, fewjata, jave
91. So pullo alaa nayi, fadtirtaake batu
92. So waare waranaama waare, won heen naskaande
93. Ko vawli e kosam fof, jeyaaka e mum
94.Qaari ko zo woowi huunata
95.So puuyzo hevi cengelal takteki ko buubi keptata
96.Ko wari nge so ina lutti, maccuzo ronkataa ko yottorii waatandere
97. Nezzo ina waawi naamde teewu ha gasa tawa qolaani xiye
98.Kozde ngalaa e naamdigal
99. So mbaroodi yari karaw fuuyi
100. Wazde heen nebam, tawde heen nebam vuri
101. Mo Alla wuji, furzataa
102.Mo alaa Ndi, Zam, Ve yoo dexxu
103.Caakel siinataa
104. Woowi ko ko mbaz-mi hammadi Pullo, kono ko mbaz-mi gurel fulve fof
3. Awoove maa Awo
1. liingu koyngal hoto woppine liingu junngo
2. So suuzaade ina danndatnoo cubballo jaggataa liingu
3. woxi duddu ko fetiindu mum
4. Elo zezza, gundo soofi
5. so taato hazi mbootu yawtude, ngelooba vennataa
6. Belzi juzde ina keewi e maayo
7. Reedu muusooru, warataa vii duddu
8. So liingu yari kosam, yoo yettu lawxoove
9.Zam Alla adii zam dennde
10.Mo vamti gaza faavru ne ko leydi fayi
11. Ngel mo suwaa lummbu, hoto jal jooliizo
12. Faavuru wiy ko ndiyam kono wiyaani paszam
 5. Wayluve maa Mbayla
1. Jawo wooto singlataa
2.Joznde ma wonaa jonnde baylo
3. Diwo ko caali baylo
4.Jawe mbeli luvanoozo, saka tafananoozo
5. Jammbere wonaa bulet maccuzo
6.So njamndi taxi njamndi won heen njinnganaandi
4. Lawve maa Labbo
1. Ko vannde reeni ngesa cezzo
2. Hay maamaawi adorii ko jallungol
3. Leggel fof e dookal mum
4. Alaa mo waawi qaavodaadee wowru
5. So a nani joorngol sumortaa keccol, tawat zi ndarodaaki
6.Lekkel fof e vuuval mum
7. Alaa baawzo darodaade e duvvi
8. covoxel ko e les lekki mawnata
3.Waanoove,Raddoove maa Waano, Radoo
1. Dawangel nela, neli laacel mum
2. Cofel maa woowa nde weli mavvude
3.Mawzo ko fetel, so a lelnaani vaar
4. Rawaandu warooru koobi, laaci mum yavvetaake
5. So alaa ko heddi e coggu rawaandu sowonaa yo ndu dog, coggu taxi
6.So dogdu ina dazndannoo, lella maayataa
7. So a fellii waande a woofi, hoto nimsu
8. So Alla welaama bon'de e banoowo, wuurtata e mum ko teko
9. So junngo vooyii e ngaska ko jam tawi toon
10. Rawaandu xeewetaake nande raddo
11.Warndu kooba, diwi wiyeede xah
12. Ko heva e raddo fof ko jaawngal defi
13. Ndaw wonaa diwdugu doobal
5. Mahbuve maa Mahbaagu
1. So lohnde zaccanaaka xoogoove, maa zaccane yaroove
2. Holi ko vuri bonnji naantaade
3.Hoto mbabba jal rawaandu kolndam
4. So lohnde heli, goddi njoori
5. Vakke mahetee ko gila ko kecce
6. Alaa baawzo hettidan'de paavi ndunngu
6.Voggoove, Fettoove maa Voggo, Fetto
1. So lekki vesnii, badiima leydi, fooftinii sammoove
2. Ko hooynantenoo, so tevvitiima, hoccete
3. Yimve ko xibbe, so kinaama tan maa ko moxxaani tawe heen
4. Dimmbe jooro, samme naayo
5. Siri dow, sammi les nafaani