dimanche 19 avril 2020

Ngaynaaka hannde e nder Saahal



Ngaynaaka ladde hannde e nder leyzeele Saahel
Alaa to humpi, sabu qakkere ndiyam e durngol duumiinde e nder leyzeele Saahel, ngaynaaka ladde hannde ina farwi haa wonaa seeza. Joom jawdi ndariindi en e aynoove ina ngondi e cazeele limtilimtinze, ina jeya e majje gozzugol ve laamuuji. To peeje e laabi ngaynaaka ladde lelnetee to ve ngalaa toon, hay so tawii won to ve ngoni heen e won e leyzeele ne eve limo e pezeeli juungo wooto. Ko yanti heen kadi hay e tozzeteeve e nder Diiwanuuji maa cuuzi sarziyeeji leyzeele daaze mavve ina pamzi heen. E gongol mavve nokkuuji dowri laamuuji ina mbelsindii ngonka mavve, eve ngakkira walla ve ngalaa duze to sukaave mavve njanngi, cafrorze to vesnguuji mavve cafrii, galleeji pinngu to jawdi mavve safri, ndiyam laavzam ko ve njari, ndiyam lelizam to jawdi mavve yari, kuvvam to ve mbaawi mooftude kosam e geze ummiize e mum. Zeezo cazeele limtaaze fof veydi zumen ko dawruzi laamuuji leyzeele mavve, kirjinooji yoo egga-egga en, maa egga hoza en, maa dev- eggoove en, yo ngon e gure mawze ñiiva e mumen. Ina waawi nih tawa laamuuji zi ina ngowo kaalisaaji jonzi ngam waasde newnan'de aynoove geze moxxinooje nguurndam mumen e koye mumen e jawdi mumen. Kono so en tuugniima e hakke aade, mo leyzeele ze fof ciifi, eze poti waztorde aynoove gila e ndeenka jawdi mumen e wuurde pinal mumen. Zuum ina gasira toppitaade geze moxxinooje nguurndam yimve dowri e toppitaade geze dokkooje ve nguura e koltu e kozki, dokkooje jawdi mavve kadi durngol e ndiyam tawa wonaa e tovo tan ve njowittoo. Laamuuji Saahel hannde njaggiri aynaave ko ceve pezeeli, haazaani tan nih e zoon, kono kadi ezi ngemmba won e lexxi kozduzi e mavve haa njana e mavve, mboomave, kepta jawdi mavve, nduppa gure mavve. Lexxi gaynooji e baanooji e demooji fof ndenndi ladde, kono so dawruzi ngam horde ngaluuji denndaazi evvaama, ko aynaave ve keewi moneede, sabu en njiyii e nder leydi Moritani, nde laamu fayi e ndema ilnaaka tawa huutortee ko ndiyam maayo Senegaal, gure dannde maayo keewze mbazanaama gese   maaro, ina moxxi haa maayi sabu so tovaani ilaani, remoove payi ko e moobaare so mballaaka. Heddii tan ko nde ziin evvooji mbazete, ina haanno yuurneede won'de aynaave, jawdi mumuen nguri ko e tovo e ilam, sabu so tovaani, ilaani, jawndi ndi danataa wonaa ndiyam to yari saka durngol. Kadi ezen nganndi aynaave heewve ina njarnatnoo e maayo, kono so tawii daande maayo fof wontii gese, zaccaaka hay lappi, to jawdi rewi haa yottoo maayo tawa jumpaani e gese, walla so lappi ngoppaama ko taarnde mawnde wonan'de jawdi, so yizi yaroyde maayo, maa taccude maayo ngam fayde leydi Senegaal. Ezen nganndi e yontaaji jawtuzi, joom jawdi en so gese conanooma, jawdi mumen ina ngona e juuti e naayngal ngam ustan'de zumen ceezu, kadi zuum ina moxxunoo e gese he, sabu zi ndubitat e majje, zuum ina addana leyzeele ze jogaade faayiida, haa ndema waawa moxxude tawa huutoraaka geze borjinooje  leydi hono 'engere' ekn...Zeezo zawe laamuuji veydi zumen ko aynaave ko jonaave so a yizi mbiya ko joniive gila e dawrugol haa rokki faggudu haa yotti renndo. Kamve fof e jogaade ganndal maa neenal mawngal paytungal e ngaynaaka, ve njaggira kono majjuve nih, saliive kesamhesaagu. Ezen cikki, kadi ina yaaji, e nder laawol pulaaku hanki,   ngaynaaka wonaano ngam yentin'de faggudu, hay so tawii aynaave ina kuutoroo teewu, nebam e kosam walla jeyfulve ina wostoo kosam mum gawri maa geze gozze nde kaalis suwaano feende nde.Cippal barja, haazi haaza, zizi, tati ekn...ina wazetenoo. Aynaave ina keewno hozdude e remoove, zuum wazno ve keewno wostaade gawri mavve ko kosam. Won kadi to awoove ndazotoo beeli mawzi maa caazli walla so ilam fayii e fooztude, veen aynoove noon ko vuri heewde ngam ande huuvtidin'de ngostondirta e awoove ve, kono ve ndokkondirat, gawoowo rokka gaynaako  lizzi, gaynaako rokka gawoowo kosam.
Fayndaare maa nafoore ngaynaaka wonaa tan yentin'de teewu, kosam, nebam, guri, gallaazi. Fulve mbiy'alaa fof ko woppetee e nagge'. Fulve njaggirnoo ngaynaaka ko teddungal, kono en njiyi hannde, fulve ina ceerti miijooji ko fayti e ngaynaaka. Won heen miijotoove aynaave poti ko:
1- Jokkude egga- hoza ngam dazndude jawdi mumen, so wonaa zuum tan ngaynaaka nattat e nder leyzeele Saahal, so ngaynaaka natti, laawol nguurndam fulve woppete, so ngaynaaka woppaama,waalaare mawnde e pinal pulaaku e zemngal pulaar yooloto, majja, maaya.
2- Ustude ngaynaaka maa naattondire ngaynaaka e ndema ngam ustude egga- egga maa egga- hoza, aynaave hay so tawii niivaani maa ngontu   zev- eggoove, sabu ndema ina sokli niival, kadi ndeen maa aynaave njannu, njanngina, cafroo, keva ndiyam laavzam e semmbeeji kuvvam, naata e lanndaaji dawrugol, vadoo teeru, njiiloo laamu.
3- Seertude e ngaynaaka haa laava, ve mbiya won'de so aynaave ceertaani e jawdi ndariindi ngonata tan ko yawaave, dazaave, fiyeteeve, laameteeve.
En mbaawa rokkude hay heen miijo wooto goonga, kono hade men lamsaade winndannde nde maa en ndokku heen yiyannde men ko fayti e zuum.
Ngaynaaka ina heewi nafoore no feewigaagaa newnan'de aynaave nguurndam mumen haa yottii newnan'de jehreeji keewzi, vadiizi maa jeereeji mawzi windereyankooji keval teewu, kosam, guri, gallaazi ekn...
Ngaynaaka ina wallita to bannge renndo, deexre e sato.
1- To bannge renndo: lexxi gaynooji ina mbaawi ngostiigu, ina nganndini lexxi zi zi kozdi zi kosam. Aynaave kadi ina njeeya lexxi gozzi zi jawdi ndariindi. En njiyii to remoove kuutortoo gayi ngam iirtude maa waklitde leyzeele mumen. Jawdi ndariindi kadi ko zuwal renndo.
Ngaynaaka ina rokka oogirze leydi maa winndere 'geze gadane', zeen oogirze ngoni ze kosam maa oogirze ummiize e laddeeji maa caqe gayneteeze ko nanndi e zacce. Ngaynaaka ina wallita ndema(gila e remrude daabaaji, huutoraade dubuuje nayi maa dorde baali ngam alzin'de leyzeele demeteeze). Ngaynaaka ko gaccungol ndeenka wonan'de aynaave. Lexxi gaynooji, demooji, baanooji e gawooji vooyii hozdude e nafondirde
2- Ballitgol ngaynaaka e deexre leydi maa leyzeele: sabu aynaave haa teeqti noon e ve saahel ve hozde e nokkuuji dowri belsindaazi, parwuzi, gozzuzi, ngaynaaka ina wallita ve e jam, kisal e deexre. Noxa mavve tan ko yiilaade peeje no ve ndanndiri jawdi mavve ngam tabitin'de ngaynaaka. Ngaynaaka ko hoyre ngalu mawngu, ngalzungu e ganndal nafowal, carotongal hakkunde aynaave e dewrugol e laabi eggugol maa polindaaji ngam dazndoyde jawdi mumen maa yiiloyaade huzo hecco neenko.Lexxi gaynooji, demooji, baanooji e gawooji vooyii hozdude e nafondirde, wonnoon kuutondiral mawngal ina wonnoo hakkunde mavve, nanondiral e laabi kozdigal ina ndeenano, ezi nggurdunoo e dow deexre. Ko e yontaaji sooda- sooda valeeve e hon- hono en, laabi njuvvudiiji ziin lexxi guurdunoozi e dow deexre e jam e kisal mbazti havden tawa ko hareeji bonzi hay so tawii ezi mbazdatno e won e sahaaji.
3- Ballitgol ngaynaaka ngam moxxere sato:Ngaynaaka saahel ina huutoroo laddeeji, zi naftataa so wonaa e ngaynaaka, sabu zi ndemetaake, zi ngawetaake, zi voggetaake, zi mbaanetaake, zii laddeeji naftataa so wonaa e ngaynaaka. Naynaaka kadi ina huutoroo sam- sam huzo e lezze maayze, ngam heblude puzi e lezze kese. Ngaynaaka ina usta cumuuji ladde. cawaaje nayikadi ina mballita leydi e mozgol ndiyam. Ngaynaaka kadi ina wallita e guurwuurdal, sabu jawdi ina moofta aawdi lezze e puzi e kuuseeji mumen, so njehii nokkuuji gozzi, njantii maa ndubiti toon, ziin puzi maa zeen lezze mbazta fuzde zoon, caroo, keewa. Ngaynaaka ina niivna ko wiyetee'Carbon'. Won e ndiwri kadi ina wuuri e koobon, maa koowokon ceqotoo kon e jawdi, gila e kooti haa ekn...Ezen keewi yiyde kade won e ndiwri ko nanndi e naale pure ina keewi yiydeede e jawdi, ko vuri saabaade zuum ko jawdi haa teeqti noon e  nayi ina laawa ko nanndi e tenke, naale pure ze ngona e tozzaade    dumen. Ngaynaaka kadi laamndaaki lewde laddeeji no ndema nih, hay so tawii won e aynaave ina pexxa lezze ngam durnude jawdi cewndi ko nanndi e ndammiri beyi maa baali. hay so gila dawa dawi, gaynaako ina fexxatno lekki, duugotaako lekki, fexxirtaki ko mbele kadi eki waawa wiltude, omo zaccatnoo nih paynirgel e lekki he. Ngaynaaka kadi laamndaaki coodgol giriyaasuuji ngam hurlaade laddeeji ngam ndeenka no ndema nih. Ngaynaaka kadi laamndaaki won e geze ngam yuvvin'de ekoo- yuvvo.
Cazeele Ngaynaaka Saahel hannde
Ina waawi tawa en mbaawaa tonngidde cazeele ngaynaaka saahel hannde e mbaydi kuuval sabu majje won'de limtilimtinze, kono maa wood heen ze cifizen.
- Cazeele Yooro: Ina teskaa e cakkitte kitaale 1960 e puzzorze 1970, qakkere tovooji mawngol, gaddungol yooro e boomaare jawdi ndariindi e nder leyzeele Saahel ko nanndi e Moritani, Mali, Niseer, Caad, Burkinafaso ekn..hitaande bonnde vurnde bonnde nde ko 1970, nde won e aynaavee nder won e leyzeele limtuzen ze ngayni jawdi ndariindi haa laavi. Vurnoo kadi havnaade heen fof ko Yooro ngo ko ko huuvtidinno, ngo memi kala leydi. Heegee mawnge wazi e zee leyzeele wonande aynaave e remoove wuurnoove e tovo e ilam. aynoove heewve ko ndeen rewve mumen e vivve mumen rewve mbantiri kanngeeji mumen dimi ngam zavvitde nguura. Leyzeele mawze ze neldii nguuraaji keewzi wonan'de leyzeele saahel ze, haa mbaawa taccude cazeele nguura yimve. Ve ngoxanooka e oon sahaa, wallude nguura jawdi. wazi kadi joom jawdi en ferve payi to leyzeele catiize vurze heccitde. Leyzeele mawze ze ina nganndi ko kanum en caabii borjugol tago feere leydi, oogirze mumen kuutortooze kuvvam mbonzam maa mborjinoojam sato. Eze nganndi kadi zeen leyzeele saahel eze keewi ngaluuji nder leydi gila e kaqqe haa e kaalis haa e iraaniom, bosit, petroq e gaas ekn...Ko fartaqqe wonan'de leyzeele mawze ze nde leyzeele boomiize ze ummitto mbele sosieteeji mum hakkunde leyzeele maa taccuzi keeri ina ngara, kosa ziin ngaluuji tawa ko e maale mojobere nanondire e laamuuji bonzi leyzeele ze.Kadi leyzeele saahel ze so ndenndinaama ko jehre mawnde wonande ve. Yoga e balle leyzeele ze kevi e diin duuvi mettuzi huura ko mbaydi nezzankaagal, sabu so nezzo danii cazeele, nezzo hono mum ina foti faabaade zum. kono kadi ngaal ballal ina soomi wizto e vamtaare e njiilawu ngaluuji cuuziizi e nder leydi. nde ve tawi ndema ina moxxa e zeen leyzeele, ve cosi e ballondiral e laamuuji leyzeele ze sosieteeji ndema, kala leyzeele takkiize daande maayo, ve mbazi zoon ndema ilnaaka. So tawiino ballal alla volo ze njahruno heen, ze puzzortanooko ndemanteeri ndi naametaake walla ndi woowaaka e leyzeele he, hono maaro, gemha, monngo, banaana, ekn.., ve njoni gaweeje ganni gila e feela e eddaaji mum, ndiyamiri, noobuk, samme, sewil, moydara ekn..ve mbiy jaave, murotooze, eede ekn.. ko tevvitte maa vesnooje ladde no kullon ladde nih. ve ngoowni en maaro ilnaaka e tevvitte, sukaave men nganti niiri gawri, ngoppi njooloondi jaavi ekn.., ve ngoowni en fooftere, ve ndemira masingaaji, ve ngaawira zi, ve ilnirazi, ve, conirazi, ve nduttirazi. Ve mbiy tawde leyzeele demeteeze ze ko maayze ala e sago ze mazee 'Engere'. Ziin masiqaaji e oon engere fof ko mbele eve dana jeehreeji to ve njeeyi ko ve peewnata ko. E nder prograamuuji ndema ilnaaka noon, aynaave ko ko njejjitaa heen sabu lappi mawzi ngoppaaka fayde maayo, walla so won to lappi ngoppa ne ko taarnde mawnde, bonnde e jawdi so yizii yaroyde maayo maa taccude fayde leyzeele keedaaze to durngol samori seeza. Won e laamuuji leyzeele njizi tan kadi ko yoo aynaave ndew e jawdi ndariindi mbele mbele leyzeele ze ina njogoo jeytaare mumen to bannge teewwu.
- cazeele aynaave e zaweede geze moxxinooje nguurndam nezzanke, sabu welsindaare laamuuji duze, cafrorze, ndiyam laavzam, kuvvam ina pamzi e gure dowri. aynaave ina njona e geze laamu. hayso evvooji maa dawruzi paytuzi e aynaave ina pewjee, ve tawtortaake saka ve ndokka heen jiyanze mavve.
- cazeele aynaave sabu parwugol jawdi mumen. egga egga, taccude maaje e keeri leyzeele catiize ve ze, gila kubbe laamuuji leyzeele njaatigeeje ze pawata e mavve, haa e tuumeede ko arani en bonve wuyve ekn...cazeele rafiiji jawzeele mavve, cazeele neengol huzo, cazeele nguyka jawdi e bargol mum wonan'de selbiyankoove.
- Cazeele kisal e ndeenka e nder leyzeele saahel hannde. Ko goonga gila dawa dawi, lexxi kozduzi ko nanndi e Waanoove e Aynoove, maa aynoove e remoove ina mbazdatnoo, ina kavatnoo, ina luurdatnoo kono njawta zeen luure, ziin hareeji e mbaydi nanondire gaadanteeje. Zuum ko gila hade laamuuji tuubakiri naatde e leyzeele saahel ze, leydi    farayse nde jiimi daande maayo Senegaal, wonnoo hujja mavve ko addude deexre hakkunde lexxi safalve e fulve, kono ve veydi huvvude jeyngol nganamtumaagu hakkunde zii lexxi zizi. So en teskiima leyzeele Saahel 5 dentuze e fedde wiyeteende G5 Saahel nde, hono Moritani, Mali, Niseer, Caad e Burkina fof ina mbazi fulve e lexxi gozzi, maa ko demooji, maa ko baanooji, maa ko gawooji. Kadi fulve ina njogodii e ziin lexxi cazeele keewze, ellee maa mbiya, ndee fedde ari ko momtude fulve. Heewii to lexxi zi fulve kozdi tuumi zumen won'de sevvitiive selbiyankoove. Leyzeele tuubakoove haa teeqti noon e leydi Frayse, cikkoori leyzeele Saahel ze ko diiwaan mum keeriizo, sabu nafooje keewze ummoriize e ngaluuji nder leydi gila e: Uraaniyom gonzo niseer, kannge gonzo Mali, Petroq e gaas gonzo Caad e Moritani, ina rewa leyzeele ze nguutu vooyzo sabu fulve hazde zumen hoonaade e yoga leyzeele ze e rewrude e diine Islaam.
Sabu fulve wuurde e nokkuuji dowri gozzuzi laamuuji sabu ko e majji jawdi mavve moxxata.


Aucun commentaire:

Enregistrer un commentaire