Horsuve
am, calozen sozaade e miijooji bolle puuyze, ngaree ngirñito zen haa zee gexxelle kela
, voccitozen, lusindo zen, laafto zen
haa mbaawen wazde lofu xeewen abbaade lexxi kazzi en yahrude yeeso zi. Jebbilaade ko
ngonka feña.
banndiraave so huunde addaama e men hay sinno
tawii ummorii ko dow kammu, so nde alaa nafoore men en potaani sozaade e mayre.
Ezen
poti xeewde aduna o no yahrata nih, zii hareeji, zee luure, oo war hoore, alaa
ko saabii zum so wonaa lexxi biyeteedi tokoosi
yizde jeytaare e lexxi biyeteedi mawzi yizde heelnude haa mbaawa yiilirde aduna
o no njiziri nih. Ndimaagu rokkirtaake, so en njizi wonde en ngummoto e joznde,
ceeren e zoyngol, njaven
yarlitaade.
Xeewen lexxi jahruzi yeeso to bannge faggudu zi fof, vamtii ko e zemze mumen.
Won mbirniindi, sirlu woni e zemngal, so wonaa ngal janngaa, ngal witaa oon
sirlu walla ndiin mbirniindi yiytetaake. E nder oozo aduna julfijulfindirzo, so
en tiiznaaki, zemngal men hono Pulaar yooloto e nder zemze gozze, pinal men
majjita e nder pine koze. Raneeve nani kavee jamma e ñalawma ngam yizde zemze mumen
njaalo, wozeeve nana kaptoo jamma e nalawma ngam hoto zemngal mumen e pinal
mumen njoolaade e zemze e pine raneeve. Hoto
njaven
hankadi raneeve koomta en, calozen kadi wozeeve puunta en. Kamve fof ve
ceeraani e hoomtude en e fuuntude en, have mbaawa wostaade zemze men, pine men,
ve mbaawa huutoraade en to bannge faggudu, ve mbeja kokka e njalaaaba e nder
jeereeri men. banndiraave, ceeren e miijooji zemngal men jannganooma, winnda
kono majji e nder daartol, hayso zuum laatinooma goonga, foti wonande en ko
yeru. Ngoongzinen tawo, wonde zemngal men wonaa maayngal, e ngal waawi
tammbaade ganndal, ngal wonaa covngal, e ngal waawi vadtoreede Geno.
So
en ngoongzini zuum, ezen mbaawi janngirde ngal goonga. Mbaasen wiyde kadi, hayso nezzo janngi ngal hannde
naftortaako ngal, sabu waawaa
liggoraade ngal, ngal addataa lonngere. kono
hazi ngal liggoreede tan, walla waawde addude lonngere ko en laamaaki, kala
laamiive, njidata ko yoo zemze mumen njannge, liggoree, walla joom mumen cozoo
e zemze koze ngam zaminaade walleede to bannge xellitaare, maa jokkude jiimde e
hiiɗaade leƴƴi
goɗɗi ɗi.
Goongzinde
wonde zemngal men wonaa maayngal, ina waawi tammbaade pinal, firtaani hoto en
njanngu zemze janane. Njanngen zemze janane, nafoore mawnde ina e majje, ezen
mbaawi huutoraade ko nafata e majje ko, ngoppen ko nafataa ko. Ciiwten zemze e
renndooji, ñemmben ko nafata ko; cerindozen ko nafataa ko.
Banndiraave,
ko goonga eggooru hozooru, addannoo en waylaade, ngonten ko lexxi zi tawzen zi
ngoni ko. ɗoni wontude ko nezzo woni, ko waztude haalde zemngal mum, faarnoroo
pinal mum. Ko zemngal woni fiztaandu leñol. Ko zeezo geze ngaddanta nezzo
waylaade, ko kannje kadi majjinta zemngal: Kozdigal, majjere, baasal e kalifaandi.
So a
hozdii e nezzo haa teengti noon so tawii ka tawzo mo, so a tiiznaaki tan mbaztata haalde ko zemngal makko, haalde
zemngal makko bonaani, kono so areentaaki ngal maa ngal maajat. Ko zum tagi
hannde Fulve heewve ina majjiti e lexxi gozzi, hayso won lexxi gozzi njanti e
Fulve ne heewaani.
So a
majji, a woni baaszo, sabu a anndaa nafoore ma, a anndaa ko vamtat ma. Kala ko addaa e ma keewza ko jaggude,
ngoongzina, ndewa, paarnorozaa ko a haanaani faarnoraade.
Baasal
kadi ko ñawu
bonzo, sabu so nezzo waasi tan javat liggineede, so juuti tan a wontat ko ligginoowo ma o woni ko, hay so a wontaani mo, zemngal ma heewi ko majjude, sabu ko aan sokli mo, wonaa
kanko jogii e ma haaju, hay so omo jogi e ma haaju, aan vuri hatojinde e makko.
Baaszo ina weevi laamaade, ina weli weevi halfude.
Kalifaandi
fof noon ari dow geze limtuzen dow ze. So nezzo halfiima, huutorte, so
huutorimaama kono wela mbayata. Kalfaazo seerti e ndimaagu, seerti e pinal
seerti e zemngal.
Banndiraave,
zemngal wonaa leydi, wonaa ngenndi, ko nezzo woni zemngal, woni pinal.
Kala
leydi mbaawza wonde aza waawi naworde zemngal ma e pinal ma.
So
en xeewi fulve hannde ina carii wonaa tan e nder Afrik, nana haa leyzeeli Raneeve,
wozeeve e oolzuve kono kamve fof e wozzoyde eve mbaawi reende zemngal
mavve, ve moofta pinal mavve.
Ndarano
ɗen koye men, sabu nguurɗen ko e leyɗeele ɗe yimɓe mumen
tiiɗaaka ko ngoni ko, so a tiiɗaaka
ɗemngal ma, pinal ma e fina tawa ma, a waawaa tiiɗeede ɗemngal koɗdiiɗo ma, maa pinal mum maa fina tawaa mum,
sabu aan paarnortoɗa ko ko goɗɗo, kono a
jogoraani wontude mo haa Geno nawtuma e mum.
Eɗen ciftora ɗo winndande Soh Jamal Umar Huseyni Buubu o wiyi
‘’E
raɓɓiɗinaade, en
mbaawata haaldude loowdi e ñamri ngonndi e ɗemngal, e pinal
e ganndal fulɓe: Ina yaaji, ina alɗi. En ndañii fartaŋŋe
wonde ronɓe ko ƴooga
to woɗɗi, ko togotiri
gila ko ɓooyi e kelle
taarik, ko faggaa gila sahaaji toowɗi laamuuji men, gila e sahaaji mbelwelo
wellitaare fergoogi men, gilaa sahaaji ŋelelitiiɗi jokkondire men e renndooji goɗɗi, gilaa sahaaji
njabitɗi ɓamtaare e
yaajeende men. E nder ɗuum, ngal ɓural foti ko
mawnineede, ngu ngalu foti ko yeñtineede, wiɗtee-wiiñi.
Mbele mbaasen roondaade gacce ɓolaare
ko ngon ɗen ko, ɓolaare neɗɗankaagal mum, ɓolaare teddungal
mum. Mbele janngo ɓesnguuji men
mbaasa rokkude ndaarɗe, ƴurde
geeni. Mbele janngo araraay ɗemngal
pulaar na ɓamtoo, weɗoo haa to dow
kammu mo lesɗataa, seedtoo
pinal men, ɓamtaare men,
ndimaagu mem e wellitaare men’’.
A jaaraama Huudu Umar Jallo e ɗee golle ma
RépondreSupprimer