samedi 11 juin 2016

Tonngi ndummbat miijo, jebbilaare tonngat hakkille



Horsuve am, calozen sozaade e miijooji bolle puuyze, ngaree ngirñito zen haa zee gexxelle kela , voccitozen, lusindo zen,  laafto zen haa mbaawen wazde lofu xeewen abbaade lexxi    kazzi en yahrude yeeso zi. Jebbilaade ko ngonka feña.              banndiraave so huunde addaama e men hay sinno tawii ummorii ko dow kammu, so nde alaa nafoore men en potaani sozaade e mayre.
Ezen poti xeewde aduna o no yahrata nih, zii hareeji, zee luure, oo war hoore, alaa ko saabii zum so wonaa lexxi  biyeteedi tokoosi yizde jeytaare e lexxi biyeteedi mawzi yizde heelnude haa mbaawa yiilirde aduna o no njiziri nih. Ndimaagu rokkirtaake, so en njizi wonde en ngummoto e joznde, ceeren e zoyngol, njaven
yarlitaade. Xeewen lexxi jahruzi yeeso to bannge faggudu zi fof, vamtii ko e zemze mumen. Won mbirniindi, sirlu woni e zemngal, so wonaa ngal janngaa, ngal witaa oon sirlu walla ndiin mbirniindi yiytetaake. E nder oozo aduna julfijulfindirzo, so en tiiznaaki, zemngal men hono Pulaar yooloto e nder zemze gozze, pinal men majjita e nder pine koze. Raneeve nani kavee jamma e ñalawma ngam yizde zemze mumen njaalo, wozeeve nana kaptoo jamma e nalawma ngam hoto zemngal mumen e pinal mumen njoolaade e zemze e pine raneeve. Hoto
njaven hankadi raneeve koomta en, calozen kadi wozeeve puunta en. Kamve fof ve ceeraani e hoomtude en e fuuntude en, have mbaawa wostaade zemze men, pine men, ve mbaawa huutoraade en to bannge faggudu, ve mbeja kokka e njalaaaba e nder jeereeri men. banndiraave, ceeren e miijooji zemngal men jannganooma, winnda kono majji e nder daartol, hayso zuum laatinooma goonga, foti wonande en ko yeru. Ngoongzinen tawo, wonde zemngal men wonaa maayngal, e ngal waawi tammbaade ganndal, ngal wonaa covngal, e ngal waawi vadtoreede Geno.
So en ngoongzini zuum, ezen mbaawi janngirde ngal goonga. Mbaasen wiyde  kadi, hayso nezzo janngi ngal hannde naftortaako ngal, sabu waawaa
 liggoraade ngal, ngal addataa lonngere. kono hazi ngal liggoreede tan, walla waawde addude lonngere ko en laamaaki, kala laamiive, njidata ko yoo zemze mumen njannge, liggoree, walla joom mumen cozoo e zemze koze ngam zaminaade walleede to bannge xellitaare, maa jokkude jiimde e hiiɗaade leƴƴi goɗɗi ɗi.
Goongzinde wonde zemngal men wonaa maayngal, ina waawi tammbaade pinal, firtaani hoto en njanngu zemze janane. Njanngen zemze janane, nafoore mawnde ina e majje, ezen mbaawi huutoraade ko nafata e majje ko, ngoppen ko nafataa ko. Ciiwten zemze e renndooji, ñemmben ko nafata ko; cerindozen ko nafataa ko.
Banndiraave, ko goonga eggooru hozooru, addannoo en waylaade, ngonten ko lexxi zi tawzen zi ngoni ko. ɗoni wontude ko nezzo woni, ko waztude haalde zemngal mum, faarnoroo pinal mum. Ko zemngal woni fiztaandu leñol. Ko zeezo geze ngaddanta nezzo waylaade, ko kannje kadi majjinta zemngal: Kozdigal,  majjere, baasal e kalifaandi.
So a hozdii e nezzo haa teengti noon so tawii ka tawzo mo, so a tiiznaaki tan  mbaztata haalde ko zemngal makko, haalde zemngal makko bonaani, kono so areentaaki ngal maa ngal maajat. Ko zum tagi hannde Fulve heewve ina majjiti e   lexxi gozzi, hayso won lexxi gozzi njanti e Fulve ne heewaani.
So a majji, a woni baaszo, sabu a anndaa nafoore ma, a anndaa ko vamtat ma.    Kala ko addaa e ma keewza ko jaggude, ngoongzina, ndewa, paarnorozaa ko a haanaani faarnoraade.
Baasal kadi ko ñawu bonzo, sabu so nezzo waasi tan javat liggineede, so juuti    tan a wontat ko ligginoowo ma  o woni ko, hay so a wontaani mo, zemngal ma  heewi ko majjude, sabu ko aan sokli mo, wonaa kanko jogii e ma haaju, hay so omo jogi e ma haaju, aan vuri hatojinde e makko. Baaszo ina weevi laamaade, ina weli weevi halfude.
Kalifaandi fof noon ari dow geze limtuzen dow ze. So nezzo halfiima, huutorte, so huutorimaama kono wela mbayata. Kalfaazo seerti e ndimaagu, seerti e pinal seerti e zemngal.
Banndiraave, zemngal wonaa leydi, wonaa ngenndi, ko nezzo woni zemngal,  woni pinal.
Kala leydi mbaawza wonde aza waawi naworde zemngal ma e pinal ma.
So en xeewi fulve hannde ina carii wonaa tan e nder Afrik, nana haa leyzeeli Raneeve, wozeeve e oolzuve kono kamve fof e wozzoyde eve mbaawi reende       zemngal mavve, ve moofta pinal mavve.

Ndarano ɗen koye men, sabu nguurɗen ko e leyɗeele ɗe yimɓe mumen tiiɗaaka ko ngoni ko, so a tiiɗaaka ɗemngal ma, pinal ma e fina tawa ma, a waawaa tiiɗeede ɗemngal koɗdiiɗo ma, maa pinal mum maa fina tawaa mum, sabu aan paarnortoɗa ko ko goɗɗo, kono a jogoraani wontude mo haa Geno nawtuma e mum.

Eɗen ciftora ɗo winndande Soh Jamal Umar Huseyni Buubu o wiyi

‘’E raɓɓiɗinaade, en mbaawata haaldude loowdi e ñamri ngonndi e ɗemngal, e pinal e ganndal fulɓe: Ina yaaji, ina alɗi. En ndañii fartaŋŋe wonde ronɓe ko ƴooga to woɗɗi, ko togotiri gila ko ɓooyi e kelle taarik, ko faggaa gila sahaaji toowɗi laamuuji men, gila e sahaaji mbelwelo wellitaare fergoogi men, gilaa sahaaji ŋelelitiiɗi jokkondire men e renndooji goɗɗi, gilaa sahaaji njabitɗi ɓamtaare e yaajeende men. E nder ɗuum, ngal ɓural foti ko mawnineede, ngu ngalu foti ko yeñtineede, wiɗtee-wiiñi. Mbele mbaasen roondaade gacce ɓolaare ko ngon ɗen ko, ɓolaare neɗɗankaagal mum, ɓolaare teddungal mum. Mbele janngo ɓesnguuji men mbaasa rokkude ndaarɗe, ƴurde geeni. Mbele janngo araraay ɗemngal pulaar na ɓamtoo, weɗoo haa to dow kammu mo lesɗataa, seedtoo pinal men, ɓamtaare men, ndimaagu mem e wellitaare men’’.

1 commentaire: