samedi 11 juin 2016

Ngoƴa gondaaɗo e peeje cakketeeɗe

Ko huunde nde nganndu ɗen, kono gooto e men fof ina foti siftinde goɗɗo, no heewɓe mbaɗata e Geese nih, wonde fulɓe haa teeŋti noon e fulɓe aynaaɓe wonɓe dowri ina tampina, sahaa fof ina mbaree, jawdi mumen ina heptee. Ko goonga laammuuji leyɗeele men mballaani, kono kadi enen ne en mballaani koye men no fotiri. Nguurɗen ko e nder leyɗeele ina waawi tawa potal maa hakke aade so woniino neɗɗo, woni ko e toɓɓeede suwaa jibine tawo En naanataa e ko saabii ɗum. Njiɗ ɗen ko joofaade laabi ɗi cikkuɗen so en ndewii e mumen fulɓe haa teeŋti noon e fulɓe aynaaɓe maa ceertu e yaweede, jalkiteede, hiiɗeede, tapineede e nder leyɗeele mumen.
Eɗen pawi yaakaare men e darnde sagataaɓe, sabu pulaar wiy’ kaɓɓol baaji, yaltata ko e baaji’
1)    Ko ardii fof eɗen poti kala to ngonɗen jogaade njuɓɓudi renndo, hono batu, ndenden feere, njogoɗen yarlitaare, njogoɗen sirlu e fiɓnde, ngardinen enɗam, caloɗen dawrugol sara en saaka en. Kuutoroɗen dawrugol ngam ƴellitde renndo.  Eɗen poti kadi jaɓde jogaade hoore wootere. Rendo ina saɗi ko ƴellitto so tawii jogii ko koye sappo. Moƴƴinen koddiigo men, mbelden e hoɗdiiɓe men tawa gooto fof ina heɓa hakke mum.

2)    Ko rewi heen eɗen poti hoɗde, ñiiɓen e gure mawɗe to duɗe moƴƴe, cafrorɗe e paggorɗe ngoni hay so tawii leyɗeele men ina tampi e ɗiin fannuuji. Eggooru hoɗooru ina muusi, to jawdi ndariindi moƴƴata ɗo neɗɗo waawataa moƴƴude ɗoon. Nguurndam rewde e jawdi, fooɗondirde heewde jawdi ndariindi tawa naftortaako ndi, e oo jamaanu mo yooro hawi hay sinno suwaa hanndaade ko huunde fotnde ustaade. Teddinde ndema ngam fanndinde jeyi ko huunde himmunde wonande fulɓe haa teeŋti noon e aynaaɓe ɓe. So en ñiiɓaani e gure mawɗe, en mbaawaa jannginde ɓesŋuuji men jaŋde moƴƴere, safrude ɗum en safaara moƴƴo. So en nguuraani e gure pattamlame, en mbaawataa fooɗanaade laamu, haa natten wonde fewjanteeɓe, ngonen fewjooɓe.

3)    Toppito ɗen jaŋde ɓesŋuuji men. Jarana en waɗde pirlitte e waɗde ɗi e duɗe joɓeteede, tawa ko jannginooje jaŋde moƴƴere so tawii en mbaawaa neldude ɓe e leyɗeele ɗe jaŋde mumen moƴƴi. Aduna hannde wontii wuro wooto. Tiiɗi tan ko jannginde ɓesŋuuji jaŋde moƴƴere, ndaña seedanteeje toowɗe, tawa kala to njehi e jookli aduna he ina mbaawi gollaade. Eɗen mbasiyoo kadi wonɓe caggal leydi ɓe e suɓaade ko ɓuri feewnitaade ɗumen, so tawii ngoppat ɓesŋuuji mumen e nder leyɗeele mumen, nawa ɗumen duɗe moƴƴe walla wondude e mumen caggal leydi, nehee nehdi moƴƴiri, jannginee jaŋde moƴƴere, ko ɗuum ɓuri himmude. Hannde tawde leyɗeele men mbaawnaama yoo jannginir ɗemɗe koɗe, njannginiren ɗe ɓesŋuuji men haa keɓindooɗe, kono hoto mbelsindo ɗen ɗemɗe men e pine men e fina tawa men.

4)    Njaɓen waɗde pirlitte e safrude ɓesŋuuji sabu pulaar haali gaynii ‘ko cellal woni afo ŋalu’, kono so tawii haa hannde eɗen mbaɗi eggooru hoɗooru, maa rewooɓe e jawdi tan ina ndaara tawa jaranaani ɗumen toppitaade cellal yumma e ɓiɗɗo eɗen ŋakkiraa ko heewi.


5)    Njaɓen kadi gollanaade ƴellitaare faggudu. Hannde ina wayi no ko faggudu laamii aduna o. Jawdi ndariindi ko faggudu so yeñtinaama. Ngaynen tawa ko e mbaydi njeñtinoori. Joom kaalisaaji en yoo njeñtin kaalisaaji mumen so yiɗii wona e leyɗeele mumen so yiɗii wona leyɗeele goɗɗe. Yo ɓe njokkondir ngam ƴeewde gollodaade ngam waɗde geɗe mawɗe, nafta ɓe, nafora leƴƴi.

Aucun commentaire:

Enregistrer un commentaire