dimanche 9 octobre 2016

Gaafgol ndalla tiiɗɗo wonande Ngootaagu ngendi e Potal ɓiɓɓe leydi Moritani

Leydi Moritani heɓi hoore mum e hitaande 1960 ko e pooɗee nduuree hakkunde Ɓaleeɓe e Safalɓe. Ko adii nde leydi ndi heɓata hoyre mum, ɓiɓɓe Moritaninaaɓe fof njannginirtee ko ɗemngal Farayse. Ko duuɓi 6 caggal jeytaare Ɗemngal Arab naatna e duɗe jangde laamu. Oon saha leydi ndi waɗi dille mawɗe, en mbaawaa yaajnaade heen sabu wonaa fayndaare ndeeɗo winndannde saaktude daartol tippude jangde leydi Moritani haa e ñalawma hannde o, kono woni fayndaare mayre ko rokkude miijooji mbele leydi Moritani ina seerta e caɗeele to bannge jangde sabu yaakoraade en wonde ko jangde woni ngooroondi ngam mahgol leydi, addata ƴellitaare, reenata pinal e fina tawa, aawata koɗdigal moƴƴal hakkunde ɓiɓɓe leydi ɓe njiyda pinal e ɗemngal, horata faggudu no feewirta e raɓɓikinaade ko jangde ɓamtata renndo, ko kañum kadi woni coktirgal ƴellitaare kala leydi. Ko ɗuum addani aduna o waɗde pirlitte mawɗe e nehdi suka, sabu ko sukaaɓe hannde gonata mawɓe janngo, ko kañum e kadi laamotoo janngo, ko e mum en kadi ƴellitaare renndo e leydi fawoytoo.
Ko goonga hannde leyɗeele keewɗe, hay biyeteeɗe ko galɗuɗe ɗe ina njogii caɗeele nehde sukaaɓe mum en. Eɗen poti anndude noon holi jiydigal gonngal hakkunde jangde e nehdi. Jangde ko loowde ganndal e nder hakkille, kono nehdi woni mawni mum, nehdi ko wallitde cukalel no ɗaɓɓitiri ganngal e no mahri neɗɗankaagal mum. Eɗen mbaawi wiyde nehiiɗo ko gannduɗo ɓucciiɗo. Kono hannde won e leyɗeele ngoppii laawol nehdi sukaaɓe, sabu jannginooɓe waasde jogaade humpito yaajngo e laabi nehirɗi maa ɓuccirɗi suka so wuuroriima ooñaare, sabu jannginooɓe heewɓe waasde hormeede, mawnineede e waɗtoreede bannge laamu haa e nder renndo, sabu jannginooɓe heewɓe famɗude njoɓdeele addana ɗumen yeebaade sukaaɓe maa yiyloyaade golle cawndiiɗe ngam warirde lewru ekn…
Hannde ngam wallude sukaaɓe leydi Moritani haa nehe nehdi moƴƴiri ala e sago ɓiɓɓe leydi ummo, haa teengti noon e yimɓe doofolɓe, ala e sago annduɓe, jogiiɓe nehdi moƴƴiri, ɓe ngonaa dawriyankooɓe cakka peeje kollita laamu haa ɗeen peeje mbaawa siyneede. So rafi anndaama ina waawi safreede. Jangde leydi fotaani halfineede dawriyankooɓe dawrugol, sabu mum en jogaade miijooji heedi heeda, miijooji jiggaaɗi, miijooji ruttiyankeeji, miijooji laŋkude goɗɗo.
Ko tagi sukaaɓe Moritaninaaɓe hannde heewɓe haa teeŋti noon e jeyaaɓe e galleeji doofolli, maa wonɓe dowry, maa sabu guri ɓalli mumen nehetaake, walla hay so naatii duɗal ndonka taccude duɗe Tolno gadano? Holi ko tagi gila Moritani heɓi hoyre mum haa hannde, leydi ndi ronkii jogaade tippude nehdi moƴƴiri nduumiindi? Holi ko tagi haa hannde Moritaninaaɓe paamndirtaa e ɗemngal gootal walla Moritanoojo fof faamataa ɗemngal Moritaninaajo hono mum? Holi ko tagi e nder leydi Moritani neɗɗo fof waawaa huutoraade ɗemngal mum neeniwal haa yimɓe fof paama ɗum? Holi ko tagi sukaaɓe moritaninaaɓe hannde hay so ngayni nehdi to jaaɓi haaɗtirde ngollotaako? Holi ko tagi hitaande arnde fof yawtooɓe e kawgel BAK kina ustoo, hikka ko 6% heɓi BAK?
Waɗi en weddaade ɗee ɗe naamnde ko ndokken kala janngoowo winndannde nde kuccam maa loowdi winndannde nde. Maa en jaabto naamnde ɗe, kadi maa en ƴeew nih jaabtaade heen naamnde ɗe en mbeddaaki. E miijo men ngootaagu leydi e potal ɓiɓɓe leydi fuɗɗortoo aafeede ko so ɗiiɗo laabi, peeje e miijooji ndewaama:
1-      Cukalel so jibinaama, wonaa mehre ngel waɗanirtee kaayit safrorde to ngel jibina ɗo, ngel rokkete innde won angel woodi, ngel waɗante kaayit jibineegol wona seeda goodal maggel, ko oon kaayit woni ko ngel huutortoo so ngel naata duɗal, so en waɗa kawgel, ko oon kadi woni tuugnorgal ngam ɗaɓɓitde kaayitaaji gollirɗi maa ɗannorɗi. Newnaneede kaayit jibineegol ko hagge cukalel gandano, leyɗeele aduna ɗe fof ina ciifi nanondiral hakke cukalel. Wonaa leydi Moritani tan sukaaɓe njogii caɗeele mbaasam kaayitaaji, kono laamu ina foti waylude mbaydi binnditagol haa cukalel fof waawa heɓde kaayit jibineegol; Cukalel ngel alaa oo kaayit wontata ko arani e nder leydi mum, walla nih arani e nder aduna o fof sabu waawaa hay ɗannaade fayde leydi ngonndi ƴeewa hoɗoyde toon, kadi tawde ngel alaa oon kaayit, ina saɗi ngam waasde wiyde ngel waawataa ɗaɓɓitde kaayitaaji ndiin leydi ngonndi. Jaagorgal toppitiingal ko fayti e nehdi ina foti jogaade cetal tawa toppitii tan ko hono sukaaɓe ɓe ngalaa kaayitaaji, kala ko waawi wonde caɗeele kaɗɗe ngel heɓde kaayitaaji, hay so tawii looyndo ina waɗe ngam ƴeewde so tawii jinnaaɓe maggel maa neene maggel ko e leydi he jeya, kono kadi caɗeele ɗe ko won jinnaaɓe sukaaɓe Moritaninaaɓe heewɓe jeyaaɓe e leydi he tawa kañum en e koye mum en ngalaa kaayitaaji, ɗuum ina foti safreede. Wonaa laawol riiwtude maa haɗde cukalel janngude maa waɗde kawgel tawa saabi ɗum ko rafi kaayit. En njiyi leyɗeele ɗe mbiyeten ko leyɗeele mawɓe ɗe, ɗe mbiyeten ko leyɗeele heefereeɓe ɗe, hay so tawii baaba ma ko arani, so a jibinaama e nder majje a dañat kaayitaaji.

2-      Sukaaɓe Moritaninaaɓe janngooɓe hannde peccii ko e pecce ɗiɗi. Feccere nana e duɗe laamu, feccere heddiinde nde nana e duɗe joɓeteeɗe. Ɗuɗe laamu hannde e huunde e duɗe joɓeteeɗe haa teeŋti noon e gonɗe e leeɗe catiiɗe to doofolɓe ɓuri heeɗde wonaa nehdi woni e majje, ko mooforɗe sukaaɓe tan hoto caraade e mbeddaaji, walla puuntirɗe jinnaaɓe sukaaɓe ina keɓa e mum en kaalis tawa wonaa nehooɓe sukaaɓe mum en. Hannde kala jogiiɗo, maa galo maa neldii ɓiyi mum caggal leydi janngoyii toon, maa nawii ɗum e ɗuɗe moƴƴe gonɗe e nder leydi he tawa ko joɓeteeɗe kaalis keewɗo sabu ɗum en heɓtude nehoowo humpitiiɓe ɓe laamu hebluno welsindii, ɓe kuutorii ɗumen. Ngam ngootaagu e potal waawa laataade ala e sago duɗal laamu waɗtee duɗal ngenndiyankeewal, ɗuum firti ko ɓiɓɓe Moritaninaaɓe fof yoo ndokke fartannge fuɗɗodaade e potal to bannge nehdi. Yoo kamɓe fof, ɓiy galo e ɓiy baadoolo, ɓiy laamɗo e ɓiy laamaaɗo, ɓiy ɓaleejo e ɓiy boɗeejo fof yoo naatne e nder suudu janngirdu wooturu, njooɗoo e jooɗorde wootere, ɓoornaade koltu gooto, nehoowo gooto neha ɗum en, njannginee proograam gooto ekn….


3-      Gila Moritani heɓi hoyre mum haa e ñalawma hannde o ko pooɗee nduuree ko fayti e ɗemngal maa ɗemɗe jannginirɗe; adan luure ɗe ngonnoo ko hakkunde jannginirde ɗemngal Arab maa Farayse, haa nde ɗemɗe ngenndiije haala mum en waɗti haaleede, ƴeewndo waɗi kono ngaal laañal udda caggal daawal daɓɓal. Hannde ko hakkunde Arab e Farayse haala mawka ka woni. Dawriyankooɓe seɓɓitiiɓe safalɓe e jinngol laamu ina kaɓoo yoo ɗemngal Arab tan won ɗemngal jannginirteengal, yoo ɗemngal Farayse riiwte e leydi he sabu ko ɗemngal koloñaal, ko ɗemngal heefereeɓe, kono ko waawnude doofolɓe yoo coɗo e maggal sabu safalɓe joom doole en fof jannginta ɓiɓɓe mumen ko caggal leydi maa ɗuɗal France maa duɗal ambassad Amrik, ɗeen duɗe noon ngoototaako e ɗemngal Arab alaa ko haali program Moritani, diine islaam raytortaake. Ɗemngal Farayse ko ɓaleeɓe ɓuri waawde fooɗanaade yoo jannginire, kono mbiɗo anndi won heen njahri heen ko jannginirde Arab ko laamu yiɗde ɗawde ɗumen, yiɗde yoolde pinal mumen, ɗemɗe mumen, hay daartol mumen, won heen njiyri kadi ko ɓuri heewde e ɓaleeɓe keblaa ko e ɗemngal Farayse ngal, so ngal nattii jannginireede maa huutoreede hay so seeɗa e nder Administration, mbaasat golle mumen. Ngoƴaaji ɗiɗi fof ina njogii to tuugni, ina poti jogeede. Kono haala ka wonaa ɗoon woni. Haala ka wonaa Farayse ɓaleeɓe poti fooɗanaade jannginireede, ɓaleeɓe poti ko ummaade ndaranoo ɗemɗe ngenndiije yoo mbiɗte, janngee, coɗee e duɗe laamu, mbaɗta golloreede e huutoreede e nder Administration hono ɗemngal Arab maa safaroore huutortee e goolortee nih. E yiyannde men so tawii tippude nehdi leydi men jogaaki dawrugol nehdi gootol, safri ñawannde ɗemɗe ɗe ndi ɓooyat waɗde yiilo banngo maa yiraade to gootel. Ko adii fof tawde ɓaleeɓe ko juulɓe maa ko diine islaam ndewi, ina ngoogɗini wonde juulɗo wawaa sellude diine mum e anndude diine mum so wonaa janngi ɗemngal Arab ngal, ina ngoogɗini Kuraana ko e ɗemngal Arab tellii, ina ngoogɗini juulɗo waawaa ɓadtoraade Alla ɗemngal mum neeniwal so tawii ngal wonaa Arab, ina poti jaɓde jannginireede ngal. Tawde ɓaleeɓe ina ngoogɗini ɗemngal Farayse wonaa ɗemngal diine Islaam, ngal wonaa kadi ɗemngal mumen neeniwal, ko ɗemngal koɗal e mum en, ko ɗemngal koomtirgal pinal, potaani fooɗanaade jannginirde ngal ɓiɓɓe mum en. No safalɓe mbiyrata ɗemngal Arab ko ɗemngal nih, no pooɗanortoo yoo Moritaninaaɓe fof jannginire ngal nih, ko noon ɓaleeɓe poti fooɗanoraade yoo Moritaninaaɓe fo njannginire ɗemɗe mumen ngenndiije. Ko njiɗɗen wiyde ko yoo cukalel Moritaninaajo fof hade mum jogaade duuɓi naatirɗi tolno gadano, yoo janngine Kuraana, fuɗɗoo anndude diine Islaam, ngam ɗuum laataade ala e sago laamu huuɓtidina ko wiyetee duɗe ko addi duuɓi naatirɗi jannge, duuɓi 8 wonande leydi Moritani, tawa kala cukalel ina jogii fartannge dañde juulduɗi e fuɗɗaade anndude diine Islaam. Ko wiyetee duɗe kuraana e Mahadraaji hannde ko, ko ɗuɗe cukalon foti wonde tawa ko laamu horata ɗumen. So ɗuum ɓenni, kala cukalel Moritaninaawel so ina fuɗɗoo janngde, yoo fuɗɗoro ɗemngal mum neeniwal haa joofna tolno lesleso o. ina waawi noon wiyeede yoo cukalel fof jogo ndimaagu suɓaade ɗemngal ɗimmal tawa ko ɗemngal ngenndiwal hedde hitaande 4 maa 5 ɓere, ngam naatondiral waɗa, ala e sago gooto fof etoo nande ɗemngal goɗɗo o. Feere wonnde nde ko cukalel fof fuɗɗoroo ɗemngal mum neeniwal fawa heen ɗemngal Arab hedde hitaande ɗimmere maa tataɓere nde wonannde ɓaleeɓe. sukaaɓe safalɓe kadi puɗɗoroo Arab, pawa heen gootal e ɗemɗe ngenndiije ɓaleeɓe hedde hitaande ɗimmere maa tataɓere. So sukaaɓe njottiima tolno hakkundeejo, hono College, ɗemngal Farayse maa Eŋele mbaɗta janngeede, ko ɗemɗe ngam udditaade e aduna e waanjitaade ganndal.

4-      Ngootaagu leydi e potal ɓiɓɓe leydi laatotaako so wonaa loowdi jangde ɗi memta maa windita. Ala e sago ɓiɓɓe leydi njannginee nganndinee Daartol goonga tawa alaa heedi heeda. Ala e sago pinal gooto fof ɗooftee, ƴellitee. Ala e sago fina tawa mo woni kala reenee. Moritani ko leydi, waɗi ko leƴƴi ceertuɗi pine e ɗemɗe, ngam koddigal moƴƴal aawe e ɓiɓɓe leydi, sukaaɓe ina poti janngineede ngenndiyankaagal, potal pine e ɗemɗe, pinal ɓuraa pinal, ɗemngal jaasaa ɗemngal. Fasnaade hoore mum hoto haɗ neɗɗo heptinde koɗdiiɗo mum. Ala e sago gooto fof tiiɗee ko woni ko, annda wonde goɗɗo o ina tiiɗa ko woni ko kañum ne. Sukaaɓe men ina poti hoybinaneede dame njanngata. Safalɓe ina mbiya Moritani ko leydi Chinguit, ɓaleeɓe ina mbiya ko kañum en ngadii arde e Moritani kono ɗuum natti humpude hay gooto sabu ngool daartol ko jaambureeɓe mbinndi ɗum. Aduna hannde yawtii ɗoon, walla to pinal heewi fof wonaa ɗuum woni ngoƴa yimɓe, ngoƴa mumen ko haɓde e majjere, e baasal, ƴellitde faggudu e pine, haɓaade mbaasam gollaagu, haɓanaade potal yoo ngalu leydi siy e neɗɗo leydi kala. En kaalii no naande ko fayti e duɗe laamu e duɗe joɓeteeɗe. Duɗe joɓeteeɗe poti ko jogaade jannginooɓe mumen keeriiɗe wonaa laamu woppude ɗumen ina kuutoroo jannginooɓe mum ɓe waɗi pirlitte keewɗe e keblugol mum. So ɗeen peeje e ko nanndi heen ƴettaama maa duɗe laamu nguurtu, gooto fof fooɗanoo nawde ɓiy mum duɗe laamu. Ɗuum noon naamndii ko jaɓe yarlitaade e waɗde pirlitte keewɗe e njoɓdi jannginooɓe haa mbaawa wuurde nguurndam moƴƴam, neha sukaaɓe hannde, mawɓe janngo nehdi ƴellitoori leydi, ngaddoori koɗdigal moƴƴal, ɗo mbaawka maa humpito yeenetee, ɗo lohre maa mbaaddaagal ñiŋetee.

5-      Ngam kadi ngootaagu waɗa, potal ɓiɓɓe leydi laatoo, laamu ina foti artirde ko wiyetee internat, ɗumm ko to sukaaɓe haa teeŋti noon e ɓe ngalaa doole to bannge jogogal ina newnanee ñaamdu e yardu e lelnde haa teeŋti noon e sukaaɓe dowry e jolngo wonannde sukaaɓe wonɓe e gure mawɗe. Ko goonga nih won to cantinaaji duɗe ngoodi, kono ko ɓuri heewde korgol mumen moƴƴaani, sukaaɓe ina poti rokkeede huunde seeɗa e kaalis ngam ko coodi comci maa defte maa kaɓirɗe janngirɗe. Almuɓɓe jaaɓi haaɗtirde ina poti jogaade Bourse haa mbaawa newnaneede janngude e mbaydi moƴƴiri.


6-      Mbaɗen dawrugol nehdi moƴƴiri, ngoppen loowde dawrugol hoomtere e nder tippudi nehdi. Ngoppen huutoraade tippude nehdi ngam lankude, maa ɗawde, maa riiwtude goɗɗo. Ɗuun noon ala e sago ɗowooɓe jannde leydi ngona yimɓe ɓe mbaɗaani dawrugol hoomtere, tippude nehdi leydi yoo halfine jogiiɓe humpito e fanniyankaagal ko fayti e nehdi. Neɗɗo keblaaɗo e ndema maa ngaynaaka so tawii ko dawrugol hoomtere waɗata, so halfinaama jaagorgal jannde leydi, en cikkaani so ina feewa. Neɗɗo fof yoo waɗe to haandi, ɗo foti, ɗo waawi moƴƴinde golle mum. Hannde ɗowooɓe nehdi leydi men ngonaa fanniyankooɓe to bannge nehdi, ko waɗooɓe dawrugol hoomtere. Ala e sago kadi ngannden wonde nehdi wonaa laamu tan toɗɗii hay so tawii ko kañum foti roondaade waalaare ɓurnde ñisde nde, kono jannginooɓe ina poti tawtoreede kala ko kewata ko fayti e nehdi ina toɗɗii ɗumen, jannginooɓe ko tergal ngal nehdi waawaa moƴƴude gaagaa mumen, ko jannginooɓe kadi poti toɗɗeede e jaagorgal nehdi e cete mum sabu ko kañum en ngoni jogiiɓe humpito, galleeji kadi ina poti fewjideede e rewde e pelle jinnaaɓe almuɗɓe.

7-      Duɗe jaaɓi haaɗtirde poti ko nattude wonɓe eɓɓo, laatoo duɗe tigirigi peccotooɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde Ndema, Ngaynaaka, Ngalu nder leydi, Awo, Ndiyam, Semmbeeji kuɓɓam, Cellal ekn…Almuɗɓe ɓe ndokkee ko mballitorii ngam waɗde wiɗtooji, sabu arde haa jaaɓi haaɗtirde tan haaɗa ɗoon, ƴellittaa leydi no haanirta nih kono ƴellitta leydi ko waɗde pirlitte ngaluuji gonɗi e leydi, yeru holi no Ngaynaaka ƴellitirtee e nder leydi Moritani tawa tuugnii ko e ganndal jaltungal e wiɗto.

En mbiyaani ko dawrugol nehdi moƴƴiri tan jibinta ngootaagu e potal ɓiɓɓe leydi, kono en meeɗaani feccude sikke ko tippude nehdi leydi woni ngooroondi ngam sukaaɓe fof keɓa kaayitaaji, gooto fof fuɗɗoroo jannginireede ɗemngal mum neeniwal, jangude ɗemngal Arab tawde Moritaninaaɓe fof ko juulɓe, almuɗɓe fof njannginee jangde wootere e ɗuɗe goote e proograam gooto, nehoowo gooto neha ɗum men, njogoo ɓoornateeri ngootiri saanga ne ngoni duɗe, newnanee ñaamdu wonande ummiiɓe e galleeji doofolli e ummiiɓe to woɗɗi wonande yimɓe dowry, newnande wonɓe e teeru ɓe maa gure mawɗe yahrotaako koyngal fayde duɗal otooji maa paasuuji ekn….Ko goonga laabi joofaaɗi ɗi fof naamndii ko ngalu keewɗo maa kaalis keewɗo. Maa won wiyɓe holi to Moritani heɓata ɗiin kaalisaaji? Leydi Moritani heewaani yimɓe maa sukaaɓe, kadi ko leydi ndi waasaani ngaluuji keewɗi, ronki ko yoo ngaluuji ɗi njiyte, jiytaaɗi ɗi yoo korire no haanirta nih haɗi ciya e jibinannde leydi e kuuɓal.

Aucun commentaire:

Enregistrer un commentaire