vendredi 8 juillet 2016

Alhajji Maamuudu Bah e Cosgol duɗe Alfalah e nder Gure Fuuta


Won binndanɗe keewɗe mbinnda e nguurndam Alhajji Maamuudu Bah, e golle makko e darnde makko e findinde yoga e leyɗeele Afrik haa teeŋti noon e fulɓe aynooɓe yo njaŋŋu, sarde ɗemngal Arab e diine Islaam e sunna nelaaɗo e nder diiwanuuji men fuuta, gila e Moritani, haa e Senegaal haa fayde Mali.
E nder Gorgol caggal nde Alhajji Maamuudu Bah ummii Kaay e wondude e Almuɗɓe mum, seernaaɓe men njaɓɓaaki miijo makko ngo hono daraade ngam ƴellitde jaŋde Arab, ngam jogaade jannguɓe Arab caggal nde Moritani heɓi hoyre mum. E nder Deftere Umar kan: Keelnugol gadanol fulɓe ummaade e Koli Teŋŋella haa yetti Abdul Bookar Kan, wiyaama wonde ceerno Aamadu Bookar Bah to kayhayɗi luundinooma miijo makko, jalkitii ngo sabu wonaa no o yiiri nih, yiiri jaŋde ‘Kuraana’. Fayndaare Alhajji Mahmuud Bah e jannginde ɓesŋuuji ɓiɓɓe fulɓe e ɗemngal Arab, ko so tuubaakooɓe farayse njehi, ɗemngal Arab waɗtat njanngeede, so ɓiɓɓe fulɓe njanngaani ngal njogotaako ‘yimɓe dowroɓe’. Ceerno Aamadu Bookar Bah yiynoo ko tuubakooɓe Farayse ittata ɗum en e Moritani tan ko gargol Maadiyyu. Ko gooŋa haa hannde Tuubakooɓe Farayse njahaani ko ko mogginii tan. Alhajji Mahmuud Bah ne yiyannde mumnde ko woɗɗunoonde, dawrugol jaŋde Moritani hannde rokkiimo gooŋa, kono tan eɗen cikki ko safalɓe cafi miijo ngo, kuutorii ngo.
Jooni njiɗ ɗen ko jubbude seeɗa e sosgol duɗal makko Moongel, Kayhayɗi, Moritani. Ndeen hoɗnoo ɗoon ko fulɓe Boosoyaaɓe, Yaalalɓe e Jaawɓe. Nde o yamiri yoo almuɓɓe makko mawɓe ɓe hono JAH ABDUL MAYRAM e SOH UMAR HUSEYNI ekn…yoo pay Moongel, oon sahaa hawri ko e Moongelnaaɓe ina njoloynoo waalo. Ɓe kawri so ɓe ngarii wuro Moongel ɗo yoo duɗal ngal waɗe, almuɓɓe ɓe yoo njippo galle JULLUƁE, to JALLO KOORKA BAYLA e BAH NAYEL BOOLO, ndeen taw SAMMBA SAYDU HABASATA hootii e joom mum to yahnoo haaju. Ndeen galle JALLUƁE o ina tacciti, caggal jolal waalo, ina woni pimpaƴel. Ɓe neli JALLO HAARUUNA KOORKA yo yah Pimpaƴel haalana ɓe kabaaru o. Coweeji ngadda, galle o fayti Moongel.
Ndeɓe njottii Moongel, njuɓɓudi waɗa. Jeeyngal mawngal waɗa e nder gure he fof. Kala gaɗdduɗo biyi mum addora heen nagge ɓireteenge, ɓe ngalaa sukaaɓe fotɓe janngude ɓe ngadda gayi. Gaynaako joɓeteeɗo jagga. Nayi ɓesɗi 30 ngari ko ɓireteeɗi, gayi tolno 30 ngadda, ko jeeyeteeɗi, ngam soodde nguura almuɓɓe ɓe.
Cuuɗi huɗo mbaɗa, caaleeje compaa, sukaaɓe cuuɗi fulɓe ceertuɗi ina ngondunoo e sukaaɓe fulɓe boosoyaaɓe ɓe.
En keɓindaaki hitaande nde, kono nde ALHAJJI MAAMUUDU BAH ummii GUUMEL hono SEYNIMAADI hannde ina fayi Moongel ngam ƴeewtoyaade almuɓɓe mum e duɗal ngal, ndeen ko wuro paɗtuɗe hoɗa, caggal nde wuro jeeri wiinni hay so artoyaama caggal ɗuum, o juuli takkosaan ko les ciluki maamanaawi ina wonnoo to Gendarmerie Moongel woni hannde ɗo. Ndeɓe njuuli ha ɓe cilmini, o wiyi ɓe o wondunoo ɓe ‘’ so Allahu jaɓii, laamu mawngu ina jogori wonde ɗo’.
Nde o ari Moongel wuro pattuɗe o jippii ko Ceerno BAH YERO DEMMBA YEEWTI, ɓurɗo anndireede YERO BELLEL. Caggal nde o juuli geeƴe o yahi salminoyde GALLE JALLUƁE. O hettani mawɓe galle ɓe gude toofuuji, o yetti ɓe e tiiɗnaare maɓɓe e fayde e almuɓɓe ɓe, o duwanii galle o haa o tammpi o fayti galle njaatige makko.
Alhajji Mahmmud Bah waɗi yimɓe wuro ɓe batu, waajii ɗumen no feewi, o wiyi ɓe yo ɓe ngar ɓe njaggoya galleeji to Posto o woni ɗo hono wuro FALAH, haa jooni fulɓe ɓe ngoppaani innde FALAH nde. Ndeen ko BAH DEMMBA CARNGAL en ngoni ɗoon mawɓe, ɓi cali sabu pulaagu, ɓe mbiy ko toon jawdi maɓɓe oordata, so waɗtaama wuro, jawdi maɓɓe alaa to oori. Kono o wiyi ɓe ‘ so on njaggii ɗoon ko ko hoɗetee, so on njaggaani ɗoon ko ko hoɗetee’.
Alhajji Mahmuudu Bah waɗi cuuɗi ɗum huɗo, to galle Prefet woni hannde ɗo. Kadi yimɓe teelɓe gila e Boosoyaaɓe haa e Yaalaɓe e Jaawɓe e Siranaaɓe njaggi ɗoon galleeji. Seɓɓe ɓe kadi hono MUUSA BEES en ngari njaggi ɗoon galleeji. Duɗal ngal fusi wuro Pattuɗe fayti wuro jeeri, caggal ɗuum ngal fayti FALA to Alhajji Mahmmudu Bah waɗnoo cuuɗi mum ɗo.
Hade Alhajji Maamudu Bah arde, ko seerenɓe ummotonoo gila Ligisayba haa Kayhayɗi, ina ngaskana fulɓe ɓe ina nawa jawdi ndi, caggal ɗuum asakal ngal waɗti faytireede e duɗe he. Ɗuum ina saabii ronkondirde mo e seernaaɓe ɓe. Yanti heen kadi e oon saha taw Ceerno MAMMADU SAYDU mo MADIINA ina aratnoo njillu haa Moongel. O jagginiino heewɓe wirdu Tijjaani. Ɗuum addiino peccoor mawɗo e nder fulɓe ɓe haa teeŋti noon e suudu Nduyeɗɓe: ɓe ko wirdooɓe, ɓeya mbirdataa. Ndeen nganndal saraaki, hay hannde nde nganndal sari, eɗen njiya luure mawɗe haa teeŋti noon e nder fuuta hakkunde wirdooɓe e ɓe mbirdataa. Caggal haalaaji keewɗi e hareeji maa njennoor mawɗo hakkunde wirdooɓe ɓe e ɓe mbirdataa ɓe haa teeŋti noon so ɓe njahii Jama juuloyde, wirdooɓe ɓe payti wuro Marsa.
Eɗen ciftina tan wonde ko duɗe FALAH ngonti duɗe laamu gonɗe JAAƊUL e SEYNIMAADI hande ɗe. Duɗal Jaaɗul ngal ko JAH ABDUL MAYRAM ardinoo ɗum, Ko JAH ABU MAAMUUDU HAMME jannginatnoo ngal. Duɗal Seynimaadi ngal ko DEMMBA DAALI ardinoo ɗum.

O kalmisa, o noddaa Kayhayɗi, nde ñaawooɓe naamndiimo ko o woni e dow mum ko o wiyi ɓe ‘Miin dey noddat-mi tan ko yoo juulɓe ndew ko woni e deftere Allan nde e sunna nelaaɗo mum o. So tawii ɗuum ko tooñannge mi tooñii’. O woppa e yahde e haajuuji makko.

Aucun commentaire:

Enregistrer un commentaire